Ariocarpus furfuraceus

Vsaka večja zbirka mora imeti tudi rastline iz rodu Ariocarpus. V naravi je večina rastline v zemlji, nad površino so listi podobni kamnom okrog njega. Raste izredno počasi, zato mnogi cepijo sejanček na cereus podlago, da hitreje vzgojijo večjo rastlino. Zaradi slabih izkušenj, se cepljenja izogibam. Prvi moji ariokarpusi so bili kupljeni 1965 leta . Trije importi brez glavnih korenin pri Uhligu in 4 cepljeni na cereus podlage pri De Herdtu. Importi so vsako rastno sezono naredili  nove koreninice, ki so se čez zimo posušile. Životarili so iz leta v leto in uspelo mi jih je obdržati pri življenju skoraj 20 let, nato so odmrli. Cepljenci so odmrli 5 let preje. Podlaga je pri dveh, po 10 letih začela poganjati brste.in čeprav sem jih sproti odstranjeval ni pomagalo.Zato sem druga dva odrezal od podlage in jih skušal ukoreniniti toda neuspešno. Kupil sem importna semena in rastline vzgojene iz njih imam še danes.
Ariokarpusi zahtevajo porozni peščeni substrat in globoke lončke. Septembra preneham z zalivanjem in ne glede na spomladanske visoke temperature v stekleniku, z deževnico zalijem šele po 15 aprilu.Čez dan sonce segreje rastlinjak na 35 stopinj C, zato moram zvišati tudi nočno temperaturo na vsaj 18 stopinj..V notranjih toplih prostorih, ne glede na visoko temperaturo, ne smete zaliti vsaj 4 mesece. V rastni sezoni zalivam vsakih 14 dni in  vodi nikoli ne dodajam gnojil. Spomladi ga lahko prenesete na zunanji prostor, kjer mora biti zaščiten pred padavinami. Presajujem na 5-6 let v sveži substrat.