Trnasta aloja - Aloe socotorina, Aloe perfoliata, Aloe muricata, Aloe supralaevis, Aloe pseudoferox, Aloe candelabrum

Latinsko ime: Aloe ferox
Lokalno ime: Trnasta aloja
Skupina:
Sukulente
Družina:
Asphodelaceae
Sinonim:

Aloe socotorina

Aloe perfoliata

Aloe muricata

Aloe supralaevis

Aloe pseudoferox

Aloe candelabrum

Klima:
Subtropska
Minimalna temperatura: 5°C (41°F)
Optimalna temperatura: 24-26°C (75-78°F)
Prostor:
sončen ali polsenčen
Zemlja:
mešanica zemlje za sukulente - S standard
Razmnoževanje:
mladi izrastki
semena
Oblika rastline:
rozetasta
Tip rastline:
notranja
zdravilna
Vrsta rastline:
trajnica
Višina: 200 cm (78 in.)
Barva cveta:
oranžna
škrlatna
Presajanje: na 24 mesecev (2 leti)
Rariteta (redkost): ne
Škodljivci:
Kapar - ščitasta uš (Coccoidea)
Volnati kapar (Pseudococcidae)
Bolezni:
Rjava koreninska gniloba (Thielaviopsis basicola)
Oblika lista:
ploščat
podolgovat
mesnat
Izvor (pokrajina):
 123456789101112
Čas cvetenja            
Razpoložljivost na trgu            

Steblo je enostavno, visoko 2-3 metre, v spodnjem delu pokrito s starimi posušenimi listi. Listi tvorijo rozeto, so suličasti, dolgi od 80-100cm, pri dnu široki do 15cm, mesnati, po površini nepravilno posejani z drobnimi trni, robovi bodičasti, rahlo nazobčani. Cvete šele kot starejša rastlina. Cvet je na kratkem peclju, ovršni listi so cevasto zrasli, cilindrični, rahlo škrlatne barve.

Uspeva na svetlem toda zasenčenem prostoru. Pozimi suho, v rastnem obdobju pa zadosti vode. Mešanica zemlje mora biti propustna in vsebuje ilovnato krtinko nabrano na polju ter dobro preperel humus. Temu dodamo še kremenčev pesek, vermikulit, opečni drobir

Aloje so razširjene po celi Afriki, rastejo pa tudi na Madagaskarju (50 vrst), Južni Ameriki, Indiji, na Kanarskih otokih, Sredozemlju...

Rod obsega približno 500 vrst. Manjše, počasi rastoče vrste se vzgajajo kot lončnice v stanovanjih, večje, hitrorastoče, pa morajo biti vsajene na prostem. Od večjih vrst vzgajajo kot lončnice samo zdravilne aloje, ki vsebujejo največ alojina, fitoncidov in aloja emodina - skupno imenovano %22zdravilni alojin sok%22. Največ le-tega vsebuje Aloe arborescens - drevesasta aloja, manj Aloe barbadensis - hibridna aloja, najmanj pa Aloe ferox - trnasta aloja.

Z križanjem A.arborescens (visoke) in A.ferox (nizke) je nastala A.barbadensis (hibrid), ki se danes največ vzgaja za pridobivanje alojinega soka, prahu, gela in tinkture. Omenjeno vrsto imenujejo tudi Aloe vera (taprava aloja), ki je v Sredozemlju znana kot Aloe vulgaris, v Indiji pa Aloe indica. Pravzaprav so vse tri naštete vrste Aloe vere (prave aloje). Ostale vrste vsebujejo zanemarljivo količino zdravilnih snovi in se ne vzgajajo v ta namen.

Kneippov priročnik navaja, da alojin sok deluje kot odvajalo, vspodbuja izločanje žolča, povečuje prekrvavljenost ter zdravi vnetje očesne veznice.

Mešanica čaja (po Kneippu) je iz sledečih drog in deluje kot odvajalo:
- noževa konica alojinega soka
- dve skodelici čaja bezgovega cveta
- nekaj noževih konic triplata (Foenum graecum)
- ena čajna žlička komarčkaV dveh dneh popijete dve skodelici čaja.

Znane so tudi Kneippove tablete, ki poleg aloina vsebujejo še:
- kolmeževe korenike
- bezgove jagode in rabarbaro
- volovski žolč (Feltauri)

Če stisnemo alojin list, priteče ven gost lepljiv gel, ki je idealno zdravilo za opekline, poleg tega hitro celi sveže rane in zdravi stare rane, ki se slabo celijo, ugrize žuželk ter pike insektov. Deluje blagodejno na izsušeno kožo, ekceme na obrazu in okrog oči ter odpravlja gljivične okužbe in lišaje.

Profesor Slavinski z onkološkega inštituta v Moskvi navaja sledeči recept:

Zmeljemo 300g listov Aloje arborescens. Rastlina mora biti starejša od dveh let, ne sme biti zalivana s hranilnimi ali zaščitnimi (kemičnimi) sredstvi. Najmanj deset dni pred uporabo se je ne zaliva. Temu dodamo 7 dcl čistega črnega vina in 3 dcl čistega alkohola, 600g spomladanskega cvetličnega medu iz satovja, 100g cikorije (ni nujno), zmešamo in damo v temno steklenico, zatesnimo in pustimo v temnem, hladnem prostoru. Po petih dneh se iz steklenice precedi toliko tekočine, kolikor zadostuje za en teden zdravljenja. Ostalo pustimo na temnem mestu.
Terapija:
prvih pet dni zaužijemo po 1 kavno žličko, 3 krat dnevno, dve uri pred jedjo.
Naslednje dni po eno veliko žlico, 3 krat dnevno, eno uro pred jedjo.
Terapija traja najmanj tri tedne, najboljše pa dva meseca.

Zdravi:
TBC, raka v začetnem stadiju, čir na želodcu, astmo, angino, gripo, zastarele bolezni pljuč, srca, kosti, ledvic, črevesja, notranja vnetja, ženske genitalne bolezni, dolgotrajne glavobole.
Dvomesečna terapija se lahko uporabi samo enkrat letno. Uživanje v večjih količinah lahko škoduje. Ne sme se uporabljati pri večji krvavitvi iz maternice, pri hemeroidih in ob nosečnosti.

Alojino vino - fermentiran alojin gel, zmešan z medom in začimbami, imenovan KUMARJASAVA pa v Indiji uporabljajo kot krepčilo pri slabokrvnosti, težavah z jetri, slabi prebavi, povzroča tudi izločanje žolča ter uničuje gliste.
Naravni hibrid med A.arborescens in A.ferox pa je Aloe caesia, ki raste v Cape province, Južna Afrika.

Razlika med Alojo in Agavo: Aloja cvete vsako leto, Agava pa samo enkrat v svojem življenu in nato odmre.

Literatura:
dr.Josef H. Kaiser:Novi veliki Kneippov priročnik
Hermann Jacobsen: Das sukkulenten lexikon
Verrner Rauch: Die Grossartige Welt der Sukkulenten
Doreen Court: Succulent flora of southeren Africa
Konemann: Botanica

Zimski urnik Specializiranega centra za eksotične rastline
Obveščamo vas, da bo Specializirani center za eksotične rastline na Jarnikovi 6 v zimskem času od 1. oktobra do 15. marca zaprt za obiskovalce in ljubitelje eksotičnih rastlin. Povpraševanja in nakupi samo po predhodnem tel. dogovoru (031 302 261) ali po e-pošti (info(at)hrovatin.com)