Hibridna aloja - Aloe perfoliata v. vera, Aloe lanzae, Aloe chinensis, Aloe arabica, Aloe Vulgaris, Aloe indica, Aloe elongata
| Latinsko ime: | Aloe vera (barbadensis) |
| Lokalno ime: | Hibridna aloja |
| Skupina: |
Sukulente
|
| Družina: |
Asphodelaceae
|
| Sinonim: | Aloe perfoliata v. veraAloe lanzaeAloe chinensisAloe arabicaAloe VulgarisAloe indicaAloe elongata |
| Klima: |
Subtropska
|
| Minimalna temperatura: | 5°C (41°F) |
| Optimalna temperatura: | 26-30°C (78-86°F) |
| Prostor: |
sončen ali polsenčen
|
| Zemlja: |
mešanica zemlje za sukulente - S standard
|
| Razmnoževanje: |
mladi izrastki
semena
|
| Oblika rastline: |
rozetasta
|
| Tip rastline: |
notranja
zdravilna
|
| Vrsta rastline: |
trajnica
|
| Višina: | 50 cm (19.5 in.) |
| Barva cveta: |
rumena
|
| Presajanje: | na 24 mesecev (2 leti) |
| Rariteta (redkost): | ne |
| Škodljivci: |
Kapar - ščitasta uš (Coccoidea)
|
| Bolezni: |
Gniloba korenin kaktusov (Sclerotium cacticola)
Glivična porumenelost (Fusarium oxysporum)
Glivična uvenelost (Verticillium)
Bakterijska uvenelost (Pseudomonas)
Bakterijska porumenelost (Erwinia)
Bakterijske bolezni ()
Glivična porumenelost (Fusarium oxisporum)
|
| Oblika lista: |
svetlo zelen
ploščat
podolgovat
mesnat
|
| Izvor (država): |
Cape Verde
|
| Priporočena zemlja: |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čas cvetenja | ||||||||||||
| Razpoložljivost na trgu |
Razširjena je na Kapverdskih in Kanarskih otokih, v Madeiri, Južni Ameriki, Indiji in Sredozemlju. Ima močan koreninski sistem in zelo kratko steblo ali pa je brez njega. Približno 16 listov tvori gosto rozeto, visoko 40-50 cm. Pri dnu so listi široki 5-6 cm, na vrhu pa so zožani v konico. So debeli, mesnati, zgoraj zelenosivi, v začetku lisasti, proti vrhu rahlo žlebasti, obrobljeni s svetlo rozastimi zobčki. Če raste v pretemnem prostoru postane svetlorumenkastozelena. V primeru, da se na njej naselijo koreninske uši ali kapar, nikoli ne uporabnimo sistemskih strupov. Z listov jih odstranimo ročno. Pri presejevanju temeljito očistimo korenine, jih speremo v vodi, za nekaj dni postavimo na senčno mesto, da se izsušijo ter posadimo v svežo mešanico zemlje.
Aloje so razširjene po celi Afriki, rastejo pa tudi na Madagaskarju (50 vrst), Južni Ameriki, Indiji, na Kanarskih otokih, Sredozemlju...
Rod obsega približno 500 vrst. Manjše, počasi rastoče vrste se vzgajajo kot lončnice v stanovanjih, večje, hitrorastoče, pa morajo biti vsajene na prostem. Od večjih vrst vzgajajo kot lončnice samo zdravilne aloje, ki vsebujejo največ alojina, fitoncidov in aloja emodina - skupno imenovano "zdravilni alojin sok". Največ le-tega vsebuje Aloe arborescens - drevesasta aloja (do 70%), manj Aloe barbadensis - hibridna aloja (do 40%), najmanj pa Aloe ferox - trnasta aloja (do 20%).
Z križanjem A.arborescens (visoke) in A.ferox (nizke) je po (Hermann Jacobsen-u Das Sukkulenten lexicon iz 1970 leta) nastal naravni hibrid Aloe caesia.pozneje Aloe barbadensis,ki se danes največ vzgaja za pridobivanje alojinega soka, prahu, gela in tinkture. Omenjena vrsta se po najnovejši klasifikaciji iz leta 2001 (Sukkulenten lexikon avtorja Urs Eggli-a )imenuje Aloe vera (taprava aloja), ki je v Sredozemlju znana kot Aloe vulgaris, v Indiji pa Aloe indica. Pravzaprav so vse tri naštete vrste Aloe vere (prave aloje). Ostale vrste vsebujejo zanemarljivo količino zdravilnih snovi,ali pa nič in se vzgajajo v okrasni namen.Nekaj vrst je celo strupenih in niso uporabne za uživanje.
Kneippov priročnik navaja, da alojin sok deluje kot odvajalo, vspodbuja izločanje žolča, povečuje prekrvavljenost ter zdravi vnetje očesne veznice.
Mešanica čaja (po Kneippu) je iz sledečih drog in deluje kot odvajalo
- noževa konica alojinega soka
- dve skodelici čaja bezgovega cveta
- nekaj noževih konic triplata (Foenum graecum)
- ena čajna žlička komarčka
V dveh dneh popijete dve skodelici čaja.
Znane so tudi Kneippove tablete, ki poleg aloina vsebujejo še:
- kolmeževe korenike
- bezgove jagode in rabarbaro
- volovski žolč (Feltauri)
Če stisnemo alojin list, priteče ven gost lepljiv gel, ki je idealno zdravilo za opekline, poleg tega hitro celi sveže rane in zdravi stare rane, ki se slabo celijo, ugrize žuželk ter pike insektov. Deluje blagodejno na izsušeno kožo, ekceme na obrazu in okrog oči ter odpravlja gljivične okužbe in lišaje.
Profesor Slavinski z onkološkega inštituta v Moskvi navaja sledeči recept:
Zmeljemo 300g listov Aloje arborescens. Rastlina mora biti starejša od dveh let ne sme biti zalivana s hranilnimi ali zaščitnimi (kemičnimi) sredstvi. Najmanj deset dni pred uporabo se je ne zaliva. Temu dodamo 7 dcl čistega črnega vina in 3 dcl čistega alkohola, 600g spomladanskega cvetličnega medu iz satovja, 100g cikorije (ni nujno), zmešamo in damo v temno steklenico, zatesnimo in pustimo v temnem, hladnem prostoru. Po petih dneh se iz steklenice precedi toliko tekočine, kolikor zadostuje za en teden zdravljenja. Ostalo pustimo na temnem mestu.
Terapija:
Prvih pet dni zaužijemo po 1 kavno žličko, 3 krat dnevno, dve uri pred jedjo.
Naslednje dni po eno veliko žlico, 3 krat dnevno, eno uro pred jedjo.
Terapija traja najmanj tri tedne, najboljše pa dva meseca.
Zdravi:
TBC, raka v začetnem stadiju, čir na želodcu, astmo, angino, gripo, zastarele bolezni pljuč, srca, kosti, ledvic, črevesja, notranja vnetja, ženske genitalne bolezni, dolgotrajne glavobole.
Dvomesečna terapija se lahko uporabi samo enkrat letno. Uživanje v večjih količinah lahko škoduje. Ne sme se uporabljati pri večji krvavitvi iz maternice, pri hemeroidih in ob nosečnosti.
Alojino vino - fermentiran alojin gel, zmešan z medom in začimbami, imenovan KUMARJASAVA pa v Indiji uporabljajo kot krepčilo pri slabokrvnosti, težavah z jetri, slabi prebavi, povzroča tudi izločanje žolča ter uničuje gliste.
Naravni hibrid med A.arborescens in A.ferox pa je Aloe caesia, ki raste v Cape province, Južna Afrika.
Razlika med Alojo in Agavo: Aloja cvete vsako leto, Agava pa samo enkrat v svojem življenu in nato odmre.
Nova dognanja o zdravilni aloji.
Literatura:
dr.Josef H. Kaiser:Novi veliki Kneippov priročnik
Hermann Jacobsen: Das sukkulenten lexikon
Verrner Rauch: Die Grossartige Welt der Sukkulenten
Doreen Court: Succulent flora of southeren Africa
Konemann: Botanica
__info(at)hrovatin.com __Zemljevid strani __Oglaševanje __Production: skupina Tri.exact __Oblikovanje: Nečemarsonc __O piškotkih