Parse error: Unexpected token; token 3 expected in file '[inline]' on line 9
Latinsko ime: | Bambusa multiplex |
Lokalno ime: | Bambus |
Skupina: |
Listnate rastline
|
Družina: |
Bambusoideae
|
Sinonim: | Bambusa glaucescens |
Klima: |
Subtropska vlažna gozdna klima
|
Minimalna temperatura: | 12-15°C (53-59°F) |
Optimalna temperatura: | 26-28°C (78-82°F) |
Prostor: |
sončen zmerno zasenčen
|
Zemlja: |
humusno-šotno-prepustna
|
Razmnoževanje: |
stebelni potaknjenci
|
Oblika rastline: |
drevesasta
|
Tip rastline: |
notranja
okrasna
|
Vrsta rastline: |
zimzelena
trajnica
|
Višina: | 200 cm (78 in.) |
Presajanje: | na 24 mesecev (2 leti) |
Rariteta (redkost): | da |
Škodljivci: |
Koreninski volnati kapar (Rhizzoecus falcifera)
Kapar - ščitasta uš (Coccoidea)
Rdeči pajek (Tenuipalpus cactorium)
|
Bolezni: |
Rjava koreninska gniloba (Thielaviopsis basicola)
Mokra gniloba (Helminthosporium, Pythium, Fusarium)
|
Oblika lista: |
svetlo zelen
eliptičen
|
Izvor (država): |
China
|
Izvor (ozemlje): |
Southern Asia
Eastern Asia
|
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Čas cvetenja | ||||||||||||
Razpoložljivost na trgu |
Bambus tvori rod z približno 120 vrst grmasto oblikovanih rastlin, ki so razprostranjene skoraj po vsem svetu. Najdemo jih JV Aziji, S. Avstraliji, J. Ameriki, Afriki itd.Veliko vrst je izredno velikih. Zrastejo tja do 24 m, ter imajo močna olesenala stebla. Zgornji deli stebel se razraščajo in delijo na mnoga manjša stebla (veje), iz katerih rastejo listi podobni travam. Cvetovi so skoraj neopazni in skriti med listi.
Vrste Bambusa imajo kot lončnice prednost pred drugimi vrstami bambusov, ker niso tako agresivni v rasti in razraščanju. Najbolj priljubljeni bambusi kot sobne rastline so večinoma kultivarji.
Potrebujejo globoko posodo, lonec z obveznim podstavkom, kjer mora poleti biti zmeraj voda. Če se redno ne zaliva se hitro izsuši in odmeče liste. Kar nekaj časa je potrebno da zopet napravi nove.
Zahteva mešanico zemlje bogato z humusom, kateremu dodamo še malo glinaste zemlje.
Z vrsto bambusa Sinarundinaria nitida se hrani najbolj ogrožena živalska vrsta na svetu Orjaški Panda, ki mora zaradi nizke hranilne vrednosti bambusa pojesti tudi do 30 kg bambusovih vršičkov na dan. Podnevi spi 6-8 ur, ves ostali čas ponoči pa porabi za hranjenje.
Odrasel panda doseže težo 100-150 kg. V naravi jih je ostalo samo še 500-1000 v vlažnih bambusovih gozdovih Zahodne Kitajske na nadmorski višini 2600-3500m.
Rade ga napadejo ščitaste uši, zato priporočamo da se rastlina vsaj enkrat na mesec dobro pregleda.