Notranji bonsaji, sobni bonsaji, listnati bonsaji, bonsai

Notranji ali sobni bonsaji so miniaturna drevesa, ki ne prenesejo nizkih temperatur in rastejo v plitkih posodicah.
Notranji bonsaji, listavci, so bolj enostavni za vzgojo in ne potrebujejo posebne nege. Sem spadajo razne vrste dreves in grmovnic, ki domujejo v zmerno toplih krajih Kitajske, Japonske in Tajlanda. V bistvu to niso prava miniaturna drevesa, temveč jih imenujejo kvazi bonsaji ter spadajo v nižji cenovni razred. Mlada debelca izrujejo iz zemlje, odrežejo glavno korenino ter rastni vrh. Koreninsko grudo ovijejo z vrečevino in v kontejnerjih pripeljejo v Ev ropo.Rastline posadijo v bonsaji lončke, temperaturo v rastlinjakih povišajo na 25-30 stopinj C. Iz odrezanega rastnega vršička poženejo vejice in v nekaj mesecih so mladi bonsaji že naprodaj. Pravi bonsaji so tisti, ki nimajo odrezanega rastnega vrha temveč so žičani in obrezovani. Ustreza jim celoletna temperatura nad 20°C. Rastejo neprekinjeno pozimi in poleti in ne potrebujejo zimskega počitka. Pomembno je, da se substrat v katerem rastejo nikoli ne izsuši, zato jih moramo redno zalivati. Za začetnike priporočamo notranji (sobni) bonsaj.

Rezanje, obrezovanje, vršičkanje in žičenje bosaja

Za obrezovanje bosaja potrebujemo orodje in vrtljivo mizo. Orodje:
  •  večje ravne škarje za rezanje debelejših vejic tik ob deblu konkavne škarje),
  • manjše ravne škarje za rezanje tanjših vejic (konkavne škarje),
  • žica za žičenje vej
  • pinceta za vršičkanje listavcev in puljenje plevela
  • metlica za čiščenje lončka
Sobni bonsaj (Fikus, Sageretia,...) se obrezuje enkrat na leto in to spomladi. Vsak poseg rastlino nekoliko izčrpa, zato pustimo rastlino, da se med posameznimi posegi opomore. Rezanje vej je poleg tega, da dobimo željeno obliko potrebno, da krošnjo razredčimo in omogočimo svetlobi dostop v notranjost krošnje. Pri oblikovanju bonsaja režemo tiste veje, ki so se preveč razrastle, rastejo v napačno smer ali so v krošnji odveč. Rez se izvede tik ob deblu ali celo nekoliko v deblo. Večje rane, ki nastanejo pri rezanju se zamaže s cepilno smolo, tako da ne pride do okužbe. V spodnjem delu ohranimo najmočnejše vejice v zgornjem pa šibkejše. Na ta način dosežemo, da rastlina dobi uravnoteženo obliko. Bonsaja ni mogoče tako močno obrezovati, da bi imel vedno popolnoma enako obliko. Pri obrezovanju vej pazimo, da režemo vejo tako, da nam zadnji popek na veji gleda navzdol. Ker simetrija pri bonsaju ni zaželjena, določenim vejam spremenimo smer rasti s pomočjo žice. Praviloma so sobni bonsaji nižji od enega metra. Ker ima večina dreves za obliko bonsaia prevelike liste je potrebno v preprečiti rast prevelikih listov. V času rasti lahko drevesce razlistimo. S tem pospešimo ponovno rast listov, ki pa so po času najbujnejše rasti manjši. Pri razlistenju je potrebno puščati peclje, pa tudi vseh listov ne porežemo hkrati. Odsvetujemo razlistenje vsako leto, saj je potrebno dopudtiti rastlini, da si opomore. Vršičkanje je postopek zgoščevanja krošnje. Pri tem postopku odstranimo vršiček, preostali del veje pa pustimo. Ta postopek se uporablja z namenom, ko hočemo vejo ohraniti in jo zavirati v rasti. Vršičkamo največje in najmočnejše poganjke. Popke odtranjujemo zato, da bi pospešili rast ostalih ali pa zato, ker rastejo na napačnem mestu. Pomembno je ravnotežje nadzemnega in podzemnega dela rastline, zato je potrebno obrezovanje korenin. Z obrezovanjem korenin porežemo mrtve korenine ali pa tiste, ki so premočne. Tako pospešimo rast drobnih korenin, ki črpajo hranila iz zemlje. Močnejše korenine porežemo, saj imajo le funkcijo stabilnosti drevesa. Žičenje, da bonsaju končno podobo. Uporablja se za usmerjanje vej, zvijanja debla in odebelitev debla. Čas potreben za to, da bo veja ostala v željenem položaju je za različne vrste bonsajev različen. Pri vrstah, ki imajo veje mehke in elastične je potrebno kar nekaj let. Žica se lahko vreže v lubje, kar pušča grde brazgotine. Temu se izognemo, če izberemo ustrezno žico. Ustrezne žice so aluminijaste in bakrene, navadno brez plastične izolacije, ustreznih debelin. Ko žico odstranjujemo jo razrežemo, ker v nekaj mesecih žica otrdi in bi lahko polomili veje. Presajene rastline se ne sme takoj žičiti.
Zimski urnik Specializiranega centra za eksotične rastline
Obveščamo vas, da bo Specializirani center za eksotične rastline na Jarnikovi 6 v zimskem času od 1. oktobra do 15. marca zaprt za obiskovalce in ljubitelje eksotičnih rastlin. Povpraševanja in nakupi samo po predhodnem tel. dogovoru (031 302 261) ali po e-pošti (info(at)hrovatin.com)