Parse error: Unexpected token; token 3 expected in file '[inline]' on line 10 Bonsaji zunanji - Zunanji bonsaji, listnati bonsaji, igličasti bonsaji, zimzeleni bonsaji, bonsai - opis

Zunanji bonsaji, listnati bonsaji, igličasti bonsaji, zimzeleni bonsaji, bonsai

Zunanji bonsaji so miniaturna drevesa, ki potrebujejo več znanja, potrpežljivosti in časa pri vzgoji.
Zunanji bonsaji, večinoma iglavci in listavci, so s posebno tehniko obrezovanja nadzemnih in podzemnih delov vzgojena pritlikava drevesca. Rastejo zelo počasi ter ob pravilni vzgoji ohranjajo svojo miniaturno obliko. Posajeni so v miniaturne plitke posodice iz žgane gline različnih oblik, katere so odporne na nizke temperature. Spadajo v višji cenovni razred ter potrebujejo več izkušenj,znanja, potrpežljivosti in časa pri vzgoji. Ne moremo jih vzgajati v sobnih razmerah temveč zahtevajo zunanji sončen ali rahlo zasenčen prostor. Potrebno jih je redno zalivati, najbolje z deževnico, da se korenine nikoli popolnoma ne izsušijo. To v letnem času pomeni vsak tretji ali drugi dan, na zelo izpostavljenem sončnem prostoru tudi vsak dan. Jeseni, s prihodom prve slane listavcem začnejo rumeneti in odpadati listi. Enako kot iglavci se pripravijo na zimski počitek. Na hladnem prostoru, okrog 0 stopinj C, se njihova rast za nekaj mesecev ustavi. Zgodaj spomladi začnejo drevesca brsteti in takrat jih moramo obrezati, vršičkati ter žičiti veje v poljubno obliko.

Rezanje, obrezovanje, vršičkanje in žičenje bosaja

Za obrezovanje bosaja potrebujemo orodje in vrtljivo mizo. Orodje:
  •  večje ravne škarje za rezanje debelejših vejic tik ob deblu konkavne škarje),
  • manjše ravne škarje za rezanje tanjših vejic (konkavne škarje),
  • žica za žičenje vej
  • pinceta za vršičkanje listavcev in puljenje plevela
  • metlica za čiščenje lončka
Sobni bonsaj (Fikus, Sageretia,...) se obrezuje enkrat na leto in to spomladi. Vsak poseg rastlino nekoliko izčrpa, zato pustimo rastlino, da se med posameznimi posegi opomore. Rezanje vej je poleg tega, da dobimo željeno obliko potrebno, da krošnjo razredčimo in omogočimo svetlobi dostop v notranjost krošnje. Pri oblikovanju bonsaja režemo tiste veje, ki so se preveč razrastle, rastejo v napačno smer ali so v krošnji odveč. Rez se izvede tik ob deblu ali celo nekoliko v deblo. Večje rane, ki nastanejo pri rezanju se zamaže s cepilno smolo, tako da ne pride do okužbe. V spodnjem delu ohranimo najmočnejše vejice v zgornjem pa šibkejše. Na ta način dosežemo, da rastlina dobi uravnoteženo obliko. Bonsaja ni mogoče tako močno obrezovati, da bi imel vedno popolnoma enako obliko. Pri obrezovanju vej pazimo, da režemo vejo tako, da nam zadnji popek na veji gleda navzdol. Ker simetrija pri bonsaju ni zaželjena, določenim vejam spremenimo smer rasti s pomočjo žice. Praviloma so sobni bonsaji nižji od enega metra. Ker ima večina dreves za obliko bonsaia prevelike liste je potrebno v preprečiti rast prevelikih listov. V času rasti lahko drevesce razlistimo. S tem pospešimo ponovno rast listov, ki pa so po času najbujnejše rasti manjši. Pri razlistenju je potrebno puščati peclje, pa tudi vseh listov ne porežemo hkrati. Odsvetujemo razlistenje vsako leto, saj je potrebno dopudtiti rastlini, da si opomore. Vršičkanje je postopek zgoščevanja krošnje. Pri tem postopku odstranimo vršiček, preostali del veje pa pustimo. Ta postopek se uporablja z namenom, ko hočemo vejo ohraniti in jo zavirati v rasti. Vršičkamo največje in najmočnejše poganjke. Popke odtranjujemo zato, da bi pospešili rast ostalih ali pa zato, ker rastejo na napačnem mestu. Pomembno je ravnotežje nadzemnega in podzemnega dela rastline, zato je potrebno obrezovanje korenin. Z obrezovanjem korenin porežemo mrtve korenine ali pa tiste, ki so premočne. Tako pospešimo rast drobnih korenin, ki črpajo hranila iz zemlje. Močnejše korenine porežemo, saj imajo le funkcijo stabilnosti drevesa. Žičenje, da bonsaju končno podobo. Uporablja se za usmerjanje vej, zvijanja debla in odebelitev debla. Čas potreben za to, da bo veja ostala v željenem položaju je za različne vrste bonsajev različen. Pri vrstah, ki imajo veje mehke in elastične je potrebno kar nekaj let. Žica se lahko vreže v lubje, kar pušča grde brazgotine. Temu se izognemo, če izberemo ustrezno žico. Ustrezne žice so aluminijaste in bakrene, navadno brez plastične izolacije, ustreznih debelin. Ko žico odstranjujemo jo razrežemo, ker v nekaj mesecih žica otrdi in bi lahko polomili veje. Presajene rastline se ne sme takoj žičiti.
Zimski urnik Specializiranega centra za eksotične rastline
Obveščamo vas, da bo Specializirani center za eksotične rastline na Jarnikovi 6 v zimskem času od 1. oktobra do 15. marca zaprt za obiskovalce in ljubitelje eksotičnih rastlin. Povpraševanja in nakupi samo po predhodnem tel. dogovoru (031 302 261) ali po e-pošti (info(at)hrovatin.com)