Namibijska kraljica - Stapelia gordonii, Hoodia bainii, Hoodia burkei, Hoodia pillansii, Hoodia dinteri, Hoodia barklyi, Hoodia albispina, Hoodia rosea, Hoodia husabensis, Hoodia langii, Hoodia whitesloaneana
| Latinsko ime: | Hoodia gordonii |
| Lokalno ime: | Namibijska kraljica |
| Skupina: |
Sukulente
|
| Družina: |
Asclepiadaceae
|
| Sinonim: | Stapelia gordoniiHoodia bainiiHoodia burkeiHoodia pillansiiHoodia dinteriHoodia barklyiHoodia albispinaHoodia roseaHoodia husabensisHoodia langiiHoodia whitesloaneana |
| Klima: |
Subtropska polpuščavska in puščavska klima
|
| Minimalna temperatura: | 12-14°C (53-57°F) |
| Optimalna temperatura: | 28-30°C (82-86°F) |
| Prostor: |
svetel, dop.ali pop. Sonce
|
| Zemlja: |
humusno-ilovnato-peščena
|
| Razmnoževanje: |
mladi izrastki
semena
|
| Oblika rastline: |
grmičasta
pokončna
stebelni poganjek
|
| Tip rastline: |
notranja
zbirateljska
zdravilna
|
| Vrsta rastline: |
trajnica
|
| Višina: | 50 cm (19.5 in.) |
| Barva cveta: |
rjavkasta
rumena
|
| Presajanje: | na 48 mesecev (4 leta) |
| Rariteta (redkost): | da |
| Škodljivci: |
Koreninski cevasti kapar (Actorthezia cataphracta)
|
| Bolezni: |
Črna noga (Rhizoctonia solani)
Črna noga (Helminthosporium sp)
Gniloba korenin (Botrytis, Rhizoctonia, Phytophthora)
Mokra gniloba (Helminthosporium, Pythium, Fusarium)
|
| Izvor (država): |
Namibia
|
| Priporočena zemlja: |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čas cvetenja | ||||||||||||
| Razpoložljivost na trgu |
Hoodia gordonii je po CITESu zaščitena sukulentna rastlina, ki raste v puščavi Kalahari v Južni Afriki Angola, Botswana,Namibija ter Zimbabwe. V strokovni knjigi Sukkulenten-lexikon (Focke Albers/Ulli Meve leto 2002) je opisanih cca. 20 znanih vrst iz rodu Hoodia. Od vseh vrst ima zdravilne sestavine samo zgoraj navedena Hoodia gordonii.
Kot v naravi, tako tudi v naših pogojih zdrži Hoodia gordonii visoke letne (50°C) in nizke zimske temperature (0°C) ob pogoju, da je popolnoma suha. Pri nas Hoodijo gordonii prezimimo med 10-12°C. v suhem rastlinjaku. Minimalna vlaga je vzrok za začetek gnitja korenin tudi pri temperaturah 10-12°C. To pomeni, da z zalivanjem prenehamo že v začetku oktobra. Prav tako moramo na količino vode paziti v spomladanskem času. Ko rastlino ob prvih sončnih dneh ter povišanih dnevnih temperaturah prvič zalijemo, moramo dvigniti tudi nočno temperaturo na 20°C. V primeru, da Hoodio gordonii prezimimo v stanovanjskih prostorih, zalijemo enkrat mesečno po možnosti v podstavek, takrat, ko opazimo da se je povrhnjica na steblu rahlo nagrbančila. V rastni sezoni naj bo Hoodia gordonii na toplem, suhem, zračnem prostoru, zaščitenem pred močnimi sončnimi žarki. V poroznem in odcednem substratu zalivamo vsakih 10-14 dni, glede na spreminjajoče se vreme in zunanje temperature. Če je rastlina posajena v šotno mešanico lahko v obdobju 4 mesecev, enkrat mesečno vodi dodamo hranila.
Telo Hoodije gordonii je temnozelenkaste barve, rebrasto, podobno stebričastemu kaktusu in v začetku raste posamezno samo v višino. Po nekaj letih rastlina začenja odganjati stranske poganjke ter dobi grmičasto obliko. Doseže starost do 30 let in zraste v višino do 1 metra. Na konceh reber rastejo sivkaste, drobne, tenke in ostre bodice s katerimi se rastlina brani pred živalmi. Meso je sluzasto, zdrizasto ter močno grenkega okusa.
Cvetovi so manjši ali večji, svetlo rjave do temno vijoličaste barve. Dišijo po mrhovini in jih oprašujejo muhe, lahko pa to naredimo ročno s čopičem. Semenska roška je v obliki fižolovega stroka, semena so kot pri regratu pritrjena na padalo, ki jih veter raznese daleč naokoli. Mlade sadike izrasle iz semen moramo zasenčiti ter zavarovati pred močno svetlobo. V naravi nameč rastejo v senci grmovja, zavarovane pred žgočim soncem. Hoodijo gordonii razmnožujemo s semeni, najbolje konec junija ter v začetku julija, ko dozorijo in je kalivost skoraj 100%. Razmnoževanje s potaknjenci je možno samo v začetku vegetacijskega obdobja meseca junija in julija. Na konceh odrezanih poganjkov se izceja sluz zato moramo odrezani del večkrat obrisati. Izcedek namreč otrdi in preprečuje rast novih koreninic, tako da poganjkov ni mogoče pravočasno ukoreniniti. Vkljub pazljivosti nam uspe ukoreniniti manj kot 50% poganjkov. Substrat mora biti porozen, sestavljen iz gozdnega humusa, ilovnate peščenke, kremenčevega peska ter ogljenega drobirja. Sadimo v nizke, široke plastične posodice, da se korenine lahko razrastejo.
Hoodio gordonii lahko napadejo koreninski kaparji ter črna gniloba. Kaparje odstranimo ročno z ispiranjem korenin, proti črni gnilobi pa ni pomoči in rastlino zavržemo.
Staroselci bušmani so Hoodio gordonii uporabljali kot zdravilo proti prebavnim motnjam. Ob večdnevnem dolgotrajnem in napornem lovu so jo žvečili in tako pozabili na lakoto. Moje izkušnje so naslednje: del rastline očistimo od bodic in povrhnjice ter prežvečimo. Grenak okus dolgo časa ostane v ustih, je tako ogaben in neprijeten, da en ali dva dni ni za pomisliti, da bi zaužil še kaj drugega.
Glede zdravilnosti se mnenja strokovnjakov razdeljena. Ker je na seznamu zaščitenih rastlin je nabiranje v naravi prepovedano. Glede na to, da tisoče različnih proizvajalcev že desetletje ponuja naravno zdravilo proti hujšanju v vseh mogočih oblikah, pomeni da so vse možne zaloge iz narave bile že zdavnaj izčrpane. Pod imenom Hoodia se danes uporablja sintetična droga, ki ima tudi stranske učinke in ni primerna za naše telo. Več o tem si lahko preberete na: <http://www.buzzle.com/articles/hoodia-dangers.html>
Učinek sintetične hudije v zdravilih proti debelosti ni dokazljiv in je sporen. Dokazano in preverjeno je, da v večini prodajnih izdelkov ni nobenih sledi molekul prave hudije, temveč drugih vrst, ki ne vsebujejo zdravilno učinkovino. Samo uporaba sveže rastline omogoča zaviranje apetita.
__info(at)hrovatin.com __Zemljevid strani __Oglaševanje __Production: skupina Tri.exact __Oblikovanje: Nečemarsonc __O piškotkih