Madagaskar palma, Lamerejev pahipodij
| Latinsko ime: | Pachypodium lamerei |
| Lokalno ime: | Madagaskar palma, Lamerejev pahipodij |
| Skupina: |
Palme
|
| Družina: |
Apocynaceae
|
| Klima: |
Subtropska sušna nizko savanska ali stepska klima
|
| Minimalna temperatura: | 10-12°C (50-53°F) |
| Optimalna temperatura: | 26-28°C (78-82°F) |
| Prostor: |
polsenčen
svetel, dop.ali pop. Sonce
sončen
|
| Zemlja: |
humusno-ilovnato-peščena
|
| Razmnoževanje: |
semena
|
| Oblika rastline: |
drevesasta
|
| Tip rastline: |
notranja
okrasna
balkonska
|
| Vrsta rastline: |
zimzelena
trajnica
|
| Višina: | 150 cm (58.5 in.) |
| Barva cveta: |
bela
rdečkasta
|
| Presajanje: | na 36 mesecev (3 leta) |
| Rariteta (redkost): | ne |
| Škodljivci: |
Kapar - ščitasta uš (Coccoidea)
Koreninski cevasti kapar (Actorthezia cataphracta)
|
| Bolezni: |
Rjava koreninska gniloba (Thielaviopsis basicola)
Mokra gniloba (Helminthosporium, Pythium, Fusarium)
|
| Oblika lista: |
temno zelen
eliptičen
majhen
enojni
|
| Izvor (država): |
Madagascar
|
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čas cvetenja | ||||||||||||
| Razpoložljivost na trgu |
Lat: pachys - debel, podos - noga - debela noga
Pahipodiji so rastline, ki rastejo na peščenih, propustnih tleh v sušnih, savanskih predelih južne Afrike in na Madagaskarju. Afriške vrste imajo dolge in ozke bodice, madagaskarske pa kratke in široke.
Razvrstili smo jih v tri skupine. V prvi so drevesaste vrste, katere rastejo hitro, v naravi dosežejo višino od 6 do 8 m, steblo pa se odebeli na 60 cm premera. Ker so zelo podobni palmam, smo jih uvrstili v skupino palm. Sem spadajo P. lamerei, P. geayi, P. rutenbergianum ter P. namaquanum. V drugo skupino spadajo grmičaste vrste P. densiflorum, P. horombense, P. baronii, P. rosulatum, P. lealii ter P. decaryi. Tretjo vrsto zastopajo nizko in počasi rastoče vrste, ki v naravi tvorijo podzemne in nadzemne gomolje ter smo jih uvrstili med bulbe. Slednje rastejo zelo počasi, spadajo med redkosti vsake večje zbirke in so zelo cenjene. Sem spadajo P.bispinosum in P. succulentum. ter P.brevicaule.
P. lamerei ali madagaskarska palma je hitrorastoča vrsta saj lahko ob ugodnih pogojih, zadostni svetlobi, visoki temepraturi ter hranljivi mešanici zemlje z dodatkom rastnih hormonov v enem letu doseže 15 – 20 cm višine. Žal pa te hitro rastoče rastline iz uvoza niso odporne in ko jim nudimo naše sobne pogoje, ponavadi hitro propadejo.
Pri normalni vzgoji, poleti v rastnem obdobju zalivamo zmerno, ob vročih sončnih dnevih z obilo svetlobe več ter deževnih dnevih z zmanjšano svetlobo in temperaturo manj. Mešanica zemlje mora biti propustna s prevladujočim delom mivke in peščene ilovnate zemlje. Če hočemo vzgojiti lepo kompaktno rastlino dognojevanje ni potrebno, saj raste sama od sebe dovolj hitro. Najdemo rahlo zasenčen prostor na balkonski ali okenski polici zavarovan pred dežjem in nalivi. Jeseni palmico prenesemo v stanovanje ali steklenik ter jo tako zavarujemo pred slano in zmrzaljo. Ob zmerni sobni temperaturi med 20 in 22 stopinj C, zalivamo poredko, takrat ko se substrat popolnoma posuši. Pozimi, ob nezadostni svetlobi in toploti palmica namreč ne raste, temveč počiva in se pripravlja na novo spomladansko rast. Nič hudega ni, če odpadejo spodnji osušeni in porumeneli stari listi, saj to je naravni proces. Spomladi bodo hitro odgnali mladi, novi, na asimilacijo pripravljeni listni brsti.
V primeru, da palmico prezimujemo v mrzlem prostoru, od 10-12 stopinj C, na zalivamo 5 mesecev do prvih spomladanskih toplih dni, ko se zopet začne nova vegetacija.
Bolezni in poškodbe:
Sončni ožig: Pri hitrem prenosu rastline iz notranjih prostorov na direktno sonce lahko pride do ožiga listov ali celo stebla. Ožgani listi odpadejo in zrastejo novi, močnejši ožig stebla pa povzroči propad rastline.
Poškodbe listov zaradi toče: pošodovani listi odpadejo in palma raste naprej.
Kloroza: pojavlja se pri palmicah, katere dolgo časa rastejo v istem substratu. Vzrok je pomanjkanje hranilnih snovi. Listi rumenijo, ovenejo, pojavijo se zelene pike, na koncu odpadejo. Rastlino je potrebno presaditi v nov substrat.
Uvenelost: Pahipodij dolgo časa ni bil zalit. Zalijemo in rastlina se bo v kratkem času zravnala.
Zimska uvenelost: Vrhovi 2 m visokih palm po zimskem počitku. Uveneli listi odpadejo, palma raste naprej.
Zmrzal: dogaja se v spomladanskem času pri prehitrem prenosu rastline v zunanji prostor. Jutranje temperature lahko padejo pod 0 stopinj C, rastni vršiček pomrzne. Preden poškodbo opazimo je večinoma že prepozno in palmica propade. Če pravočasno opazimo črnino, odrežemo poškodovan vršiček do zdravega tkiva, poškodbo razkužimo in palmica bo rasla naprej.
Gniloba korenin: neprepusten substrat, prepogosto zalivanje, zadrževanje vode na dnu lončka, proces gnitja korenin se prične, spodnji del stebla počrni. Pri prerezu stebla se vidi gnil kambij, črnina pa se širi do vrha palmice. Rastlini ni več pomoči in se zavrže.
Gniloba rastnega vršička: Rastni vršiček napadejo kaparji ali listne uši. Če napada pravočasno ne opazimo ter insektov ne odpravimo, vršiček tako poškodujejo, da začne gniti, gniloba pa se širi od zgoraj navzdol.
Pri presajevanju pazimo , da ne poškodujemo debelih mesnatih korenin.
__info(at)hrovatin.com __Zemljevid strani __Oglaševanje __Production: skupina Tri.exact __Oblikovanje: Nečemarsonc __O piškotkih