Zamifolija - Caladium zamiaefolium, Zamioculcas lanceolata, Zamioculcas loddigesii
| Latinsko ime: | Zamioculcas zamifolia |
| Lokalno ime: | Zamifolija |
| Skupina: |
Listnate rastline
|
| Družina: |
Araceae
|
| Sinonim: | Caladium zamiaefoliumZamioculcas lanceolataZamioculcas loddigesii |
| Klima: |
Subtropska vlažna gozdna klima
Tropska deževna klima
|
| Minimalna temperatura: | 10-12°C (50-53°F) |
| Optimalna temperatura: | 22-28°C (71-82°F) |
| Prostor: |
polsenčen
svetel, dop.ali pop. Sonce
|
| Zemlja: |
šotno-ilovnato-peščena
|
| Razmnoževanje: |
delitev gomoljev
|
| Oblika rastline: |
razvejana
v skupinah
|
| Tip rastline: |
notranja
okrasna
|
| Vrsta rastline: |
zimzelena
trajnica
|
| Višina: | 100 cm (39 in.) |
| Barva cveta: |
rjava
rumenkasta
|
| Presajanje: | na 36 mesecev (3 leta) |
| Rariteta (redkost): | ne |
| Škodljivci: |
Gosenice ()
|
| Bolezni: |
Mokra gniloba (Helminthosporium, Pythium, Fusarium)
|
| Oblika lista: |
mesnat
temno zelen
eliptičen
|
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čas cvetenja | ||||||||||||
| Razpoložljivost na trgu |
V naravi raste v tropskih ter subtropskih gozdovih in savanah jugovzhodne Afrike v Tanzaniji in Zanzibarju. Za te pokrajine je značilno sušno obdobje, ko rastlina počiva, in deževno rastno obdobje. Spada med aroidne vrste, kar je skupno ime za rastline iz družine Araceae. Za njih je značilno socvetje imenovano spadix, omenjeno na www.hrovatin.com tudi pri rastlini Dracunculus vulgaris.
Je nova, tržišču nedavno ponujena zelena rastlina, idealna za notranje prostore. Če ste veliko odsotni, ste pozabljivi, nimate izkušenj z vzgojo rastlin je ta lončnica idealna rastlina za vaš dom. Ni zahtevna glede svetlobe saj lahko raste v svetlem ali temnejšem prostoru. Prenese brez posledic več mesecev brez vode.
Pri nas smo dve rastlini vrsto let uspešno vzgajali na dva načina. Ena je dobila prostor pokraj okna v stanovanju, z dnevno neposredno svetlobo. Novi listi so začeli poganjati sredi poletja, ter ob zmernem zalivanju nadaljevali rast do novembra. Lonec je bil na podstavku, da smo stalno kontrolirali količino vode pri zalivanju. Ponovno smo zalili, ko se je substrat že delno osušil. Stoječe vode korenine ne prenesejo, saj so dovzetne na glivično koreninsko gnilobo. Ko opazimo, da listi začenjajo rumeneti in odpadati je ponavadi že prepozno in rastlina propade. Pri letni sobni temperaturi med 22 in 28 stopinjami C. raste bolj počasi. Da pospešimo rast, lahko nekajkrat zalijemo z listnim (foliarnim) gnojilom. Prašne liste pazljivo obrišemo z vlažno mehko krpo, lahko pa jo odnesemo v kopalnico ali na balkon ter prah speremo z mlačno vodo. Belo obarvani listi na spodnji strani pomenijo, da ima rastlina premalo svetlobe, zato jo za nekaj časa premestimo na bolj svetli prostor. Novembra, pred obdobjem zimskega počitka, smo rastlino premestili v temnejši del dnevne sobe, zalivati pa smo začeli šele koncem pomladi. Zaradi dolgega sušnega obdobja listi lahko porjavijo in odpadejo.
Druga zamifolija je rasla v stekleniku, zaščitena pred direktnimi sončnim žarki. Vegetacija se je začela že zgodaj spomladi saj so visoke dnevne temperature spodbudile njeno rast. Zalivali smo vsakih 14 dni, ob vročih poletnih dneh pa vsak teden. Rastla je dokaj hitro in v nekaj letih dosegla višino čez meter in pol. Septembra smo prenehali z zalivanjem, začel se je čas počitka. Pri nizki temperaturi med 10 do 12 stopinj C. je brez vode uspešno prezimila. Daljše sušno obdobje rastline prenesejo brez problemov, saj vodo lahko shranijo v okroglih koreninskih gomoljih, odebeljenih steblih, mesnati naravno sijajni listi pa tudi delno zmanjšajo transpiracijo.
Substrat mora biti rahlo kisel, humozen z dodatkom peščene ilovnate krtinke ali borove igličevke. Za dobro odcednost lahko dodamo tudi kremenčev pesek, vermikuli in perlit. Zalivamo, če je le mogoče z deževnico ali postano mehko vodo, ki ne vsebuje apnenca. Presajujemo po nekaj letih, ko močne korenine in koreninski gomolji razlomijo lonec.
Strupenost:
Kot pri difenbahiji so tudi pri tej rastlini vsi njeni deli strupeni, predvsem za pse in mačke, saj vsebujejo netopne kalcijeve oksalate, ki povzročajo draženje ust, jezika in ustnic, prekomerno bruhanje ter težave pri požiranju. Za ljudi niso toliko nevarni, saj so prisotni več ali manj v vseh zelenjavnicah katere vsakodnevno uživamo.
Razmnožujemo z delitvijo koreninskih gomoljev in z listnimi potaknjenci pri temperaturi okrog 30 stopinj C. ter zadostno količino svetlobe.
Zamioculcas zamifolio ne smemo zamenjevati z Zamio furfuraceo, katera ima zelo podobne liste, vzgoja pa je drugačna in nimata nobene medsebojne povezave.
Vrsta je zelo odporna na insekte vseh vrst ( volnati kapar, rdeči pajek, listne uši itd)
Rastlino morate zmerno zalivati, ne preveč in ne premalo. Da si pridobite občutek za zalivanje, za začetek uporabite naš sistem za zalivanje www.zalivalcek.com! Pri zdravi in pravilno raščeni lončnici morajo biti listi temnozeleni, razdalja med njimi pa dober centimeter.
__info(at)hrovatin.com __Zemljevid strani __Oglaševanje __Production: skupina Tri.exact __Oblikovanje: Nečemarsonc __O piškotkih