Velikonočni kaktus - Schlumbergera gaertneri v. makoyana, Rhipsalidopsis gaertneri, Epiphyllum russellianum gaertneri, Epiphyllum makoyanum, Epiphyllum gaertneri, Phyllocactus gaertneri, Hatiora gaertneri, Epiphyllopsis gaertneri
| Latinsko ime: | Schlumbergera gaertneri |
| Lokalno ime: | Velikonočni kaktus |
| Skupina: |
Kaktusi
|
| Družina: |
Hylocereae
|
| Sinonim: | Schlumbergera gaertneri v. makoyanaRhipsalidopsis gaertneriEpiphyllum russellianum gaertneriEpiphyllum makoyanumEpiphyllum gaertneriPhyllocactus gaertneriHatiora gaertneriEpiphyllopsis gaertneri |
| Klima: |
Subtropska vlažna gozdna klima
|
| Minimalna temperatura: | 12°C (53°F) |
| Optimalna temperatura: | 26-30°C (78-86°F) |
| Prostor: |
sončen zmerno zasenčen
|
| Zemlja: |
mešanica zemlje za sukulente - S standard
humusno-šotno-prepustna
|
| Razmnoževanje: |
listni potaknjenci
semena
|
| Oblika rastline: |
grmičasta
viseča
|
| Tip rastline: |
notranja
|
| Vrsta rastline: |
trajnica
|
| Višina: | 50 cm (19.5 in.) |
| Barva cveta: |
rdeča
|
| Presajanje: | na 36 mesecev (3 leta) |
| Rariteta (redkost): | ne |
| Škodljivci: |
Koreninski volnati kapar (Rhizzoecus falcifera)
|
| Bolezni: |
Gniloba korenin kaktusov (Sclerotium cacticola)
Glivična porumenelost (Fusarium oxysporum)
Glivična uvenelost (Verticillium)
Bakterijska uvenelost (Pseudomonas)
Bakterijska porumenelost (Erwinia)
Bakterijske bolezni ()
|
| Oblika lista: |
temno zelen
ploščat
|
| Izvor (država): |
Brazil
|
| Izvor (pokrajina): | |
| Priporočena zemlja: |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čas cvetenja | ||||||||||||
| Razpoložljivost na trgu |
Prvotna domovina teh členkastih kaktusov je Južna Amerika, priobalni in osrednji predeli Brazilije, Santa Catarina in Parana. Klima je vlažna, subtropska z vročimi poletji in blagimi zimami. Rastejo na nadmorski višini med 350 in 1300m, kjer se lahko zimske temperature občasno in na kratek čas spustijo tudi pod 5 stopinj C. So epifiti ter rastejo v krošnjah dreves, med vejami kjer se kopičijo odpadle organske snovi, v zasenčenem toda svetlem okolju. Razraste se v razvejan grm z olesenelimi stebli, na katerih rastejo zeleni, ovalni in ploščati členki z rahlo nakazanimi zobčki. Na konceh členkov, iz areol, zrastejo male rjavkaste ščetinice ter 1 do 3 popki, ki se razvijejo v škrlatne cvetove z rumenimi prašniki in belimi pestiči. Členki, dolgi do 5 cm so na robovih rdečkasto obarvani ter tvorijo dolge viseče veje. Cvetovi imajo ločene cvetne liste, eno vrsto prašnikov ter so radialno simetrični (aktinomorfni). Med sušnim obdobjem počivajo, med deževnim rastejo hitro ter potrebujejo veliko toplote in vlage.
V našem okolju, velikonočni kaktus cvete, kot pove že samo ime, marca in aprila, okrog velike noči. Po cvetenju nastopi doba počitka, v domovini sušno obdobje, ko se rastlina zaliva toliko, da se substrat popolnoma ne izsuši. Listnati členki se lahko rahlo nagrbančjijo, če pa je kaktus dalj časa brez vode, na konceh členkov poženejo zračne koreninice, kar je znak, da potrebuje vodo.Ob vročih sončnih dneh, se lahko prši 1x ali 2x na dan v dopoldanskem času, da se členki posušijo do večera. Najlepše uspeva v ne prevelikih plastičnih obešankah, na rahlo zasenčenem prostoru okenske police, balkona, verande ali vrta. Pri vzgoji v košaricah in glinastih loncih, moramo biti pozorni na izsušitev, saj se substrat v vročih sončnih dnevih zelo hitro posuši in je potrebno pogostejše zalivanje. Potrebuje humusen, hranilen, vendar odceden substrat z dobro drenažo. V primeru, da so korenine dalj časa v stoječi vodi, hitro nastopi gnitje korenin in kaktus propade. Koncem julija, v začetku avgusta se prične vegetacijsko obdobje, ki traja do pozne jeseni. Za uspešno rast kaktus potrebuje svetel zračen prostor, dovolj vlage in toplote (do 25 stopinj C). Zaliva se z deževnico ali postano vodo, kateri se lahko nekajkrat ( na 20 dni) doda tudi hranila. Lončnica naj bo odmaknjena od vrat, oken, ki se odpirajo in zapirajo ter klimatskih naprav.
V novembru ali decembru nastopi drugo obdobje počitka, ko rastlina deset do dvanajst tednov potrebuje hladen prostor, med 8 in 12 stopinjami, ter rahlo vlažen substrat. Zaliva se občasno in previdno dokler ne pričnejo koncem januarja ali v februarju odganjati popki za kar je pogoj nizka temperatura. Priporočamo, da se takrat kaktus ne premika ali obrača, saj lahko začne odmetavati popke. Po nastavitvi popkov potrebuje več vlage, toplote in lončnico prenesemo v toplejši dnevni prostor. Hibridne vrste, ki so danes najbolj razprostranjene cvetejo v beli, roza, rdeči in škrlatni barvi.Če naredi preveč popkov jih višek odpade kar je naraven pojavRazmnoževanje vegetativno s potaknjenci pri 22 -24 st.C, v maju in juniju, v humusni vodopropustni substrat. Presajevanje vsako leto ali najmanj 1 krat na 2 leti v svež substrat.
Kaktus je dovzeten za mehko gnilobo (Erwinia spp.) kjer se gnitje najprej opazi na koreninskem vratu. Okuženi členki so sluzasti, mokri v spodnjem delu rdečkaste in v zgornjem delu črnkaste barve. Ko bolezen opazimo, za velikonočni kaktus ni pomoči in ga zavržemo. Rešimo in porežemo lahko zgornje členke ter jih ukoreninimo. Jaz porezane členke namočim v Dithane in zaenkrat je ta preventiva kar uspešna. Možen je tudi napad koreninske gnilobe (Puthium spp , Phytophora spp.) Členki nad koreninskim vratom izgledajo kot bi bili posušeni, v resnici pa je bila rastlina preveč zalita ali ni imela dobre drenaže ter so segnile korenine, ostali so samo še koreninski laski.
Občutljiv je na pršice, rdečega pajka in volnatega kaparja, zato je priporočljivo rastline večkrat pregledovati in škodljivce zatreti v samem začetku Če je rastlina na vrtu jo lahko objedajo tudi polži in gosenice.
(Velikonočni kaktus je preje spadal pod Schlumbergera, sedaj spada pod Hatiora)Imenovan je po nemškemu profesorju botanike Joseph Gartner
__info(at)hrovatin.com __Zemljevid strani __Oglaševanje __Production: skupina Tri.exact __Oblikovanje: Nečemarsonc __O piškotkih