Trihokaulon - Larryleachia cactiformis, Stapelia cactiformis
| Latinsko ime: | Trichocaulon cactiformis |
| Lokalno ime: | Trihokaulon |
| Skupina: |
Sukulente
|
| Družina: |
Asclepiadaceae
|
| Sinonim: | Larryleachia cactiformisStapelia cactiformis |
| Klima: |
Subtropska
|
| Minimalna temperatura: | 12-14°C (53-57°F) |
| Optimalna temperatura: | 28-30°C (82-86°F) |
| Prostor: |
sončen zmerno zasenčen
|
| Zemlja: |
mešanica zemlje za sukulente - S standard
|
| Razmnoževanje: |
semena
|
| Oblika rastline: |
stebelni poganjek
stebričasta
|
| Tip rastline: |
notranja
zbirateljska
|
| Vrsta rastline: |
trajnica
|
| Višina: | 20 cm (7.8 in.) |
| Barva cveta: |
temnordeča
|
| Presajanje: | na 36 mesecev (3 leta) |
| Rariteta (redkost): | ne |
| Škodljivci: |
Rdeči pajek (Tenuipalpus cactorium)
Koreninski volnati kapar (Rhizzoecus falcifera)
|
| Bolezni: |
Rje (Phragmidium spp)
Rjava koreninska gniloba (Thielaviopsis basicola)
Mokra gniloba (Helminthosporium, Pythium, Fusarium)
|
| Izvor (država): |
Namibia
South Africa
|
| Priporočena zemlja: |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čas cvetenja | ||||||||||||
| Razpoložljivost na trgu |
Raritetna vrsta južnoafriške sočnice okroglega, pozneje podolgovatega telesa, ki je podoben kaktusu brez bodic. Večinoma raste posamezno, včasih pa se formira grupa z več rastlinami. Meso je sočno, sluzasto, brezbarvno in grenkega ukusa. Ker je vegetacijsko obdobje v naših pogojih 6 mesecev, raste počasi, približno 1 cm na leto. Idealno je, da prezimi v hladnem prostoru okrog 14 stopinj C. brez zalivanja. Ko v sredini aprila prvič zmerno zalijemo, dvignemo tudi nočno temperaturo. Brez tega preventivnega ukrepa je verjetnost gnitja korenin. V toplih prostorih mora rastlina imeti prostor na okenski polici obrnjeni proti jugu. Mlajšo rastlino, staro od 3 do 6 let, pozimi 2 krat malo zalijemo,najbolje v podstavek, da se popolnoma ne izsuši, starejšo ni potrebno zalivati. Ne glede na ogrevan prostor brez problemov zdrži 5-6 mesecev brez vode. Normalno začnemo zalivati v sredini maja, ko so nočne temperature večje od 15 stopinj C. Glede na mešanico zemlje, zalivamo več ali manj šele takrat, ko se substrat skoraj posuši. V ugodni mešanici se koreninski sistem močno razvije, čez zimsko obdobje pa se posuši v tanjše laske. Substrat mora biti čim bolj porozen po možnosti brez šote, komposta ali humusa. Sprejemljiva je presejana bukova, hrastova, oziroma listovka mešanega gozda z nizkim PH-jem ter dodatkom kremenčevega peska, mivke, perlita. Nikoli nisem imel probleme z njihovo rastjo, dokler nisem pred 3 leti rastline presadil v priporočeno »najboljšo« mešanico za trihokaulone. V obdobju 2 let mi je segnilo več kot polovica semenskih rastlin starih od 10 doi 15 let, prav tako so gnili sejančki in mlajše rastline. 2014 leta sem zopet večino presadil v svojo mešanico in upam, da naslednje leto ne bodo več podvrženi gnitju.
Razmnožujemo predvsem z semeni, seveda je potrebno imeti domače in kalivo seme. V ta namen sredi poletja prenesem cca 70 odraslih rastlin v zunanji prostor, kjer ostanejo do konca cvetenja in jih žuželke uspešno osemenijo. V notranjem prostoru je potrebno semeniti ročno za kar je potrebno kar precej izkušenj. Na Googlu večkrat navajajo uspešno razmnoževanje s stranskimi poganjki, kar pa je preverjeno možno samo v začetku vegetacijskega obdobja in še to je uspeh približno 50%. V primderu gnitja korenin, starejšo sukulento lahko rešimo, če ji odrežemo ves okuženi spodnji del do popolnoma zdravega tkiva in kambija. Po vsakem rezu, rezilo očistimo z alkoholom, na koncu na odrezani del nanesemo fungicid v prahu. (Dithan). Po desetih dneh sušenja, odrezani del potaknemo v drobno mivko in 1 krat tedensko malo zalijemo, dokler ne poženejo koreninice in šele nato posadimo v substrat.
Cvetovi, kot pri večini stapelijevk rahlo smrdijo, kar za ljubitelje neverjetno lepih in raznobarvnih cvetov ni nobena ovira.
Rahlo in postopno rumenenje Trichocaulon-a od spodaj navzgor pomeni, da se nekaj dogaja v koreninskem sistemu. Pri prvih imenovanih znakih moramo rastlini pregledati korenine in odstraniti vse rjave ali črne barve. V primeru, da je gniloba že napadla spodnji del rastline moramo okuženi del odrezati, le tako lahko rešimo sukulento.
Te znake ne smemo zamenjati z sončnim ožigom, ki se pojavi, če rastlino nenadoma prestavimo iz temnejšega na svetli sončni prostor. Na mestih kjer so znaki ožiga se površina sukulente polagoma posuši in sčasoma odmre, zato je najbolje poškodovani del odrezati.
__info(at)hrovatin.com __Zemljevid strani __Oglaševanje __Production: skupina Tri.exact __Oblikovanje: Nečemarsonc __O piškotkih