Ponga
| Latinsko ime: | Dicksonia squarrosa |
| Lokalno ime: | Ponga |
| Skupina: |
Palme
|
| Družina: |
Filicatae
|
| Klima: |
Subkontinentalna klima
|
| Minimalna temperatura: | 2°C (35°F) |
| Optimalna temperatura: | 24-26°C (75-78°F) |
| Prostor: |
polsenčen
svetel, dop.ali pop. Sonce
|
| Zemlja: |
šotno-peščena
|
| Razmnoževanje: |
stebelni potaknjenci
semena
|
| Oblika rastline: |
pahljačasta
|
| Tip rastline: |
notranja
okrasna
|
| Vrsta rastline: |
zimzelena
trajnica
|
| Višina: | 201 cm (78.39 in.) |
| Presajanje: | na 48 mesecev (4 leta) |
| Rariteta (redkost): | ne |
| Škodljivci: |
Praprotni kapar (Pinnapsis aspidistrae)
Koreninski cevasti kapar (Actorthezia cataphracta)
Volnati kapar (Pseudococcidae)
|
| Bolezni: |
Rjava koreninska gniloba (Thielaviopsis basicola)
Mokra gniloba (Helminthosporium, Pythium, Fusarium)
|
| Oblika lista: |
temno zelen
srednjevelik
enopernat
pahljačast
|
| Izvor (ozemlje): |
Australia and New Zealand
|
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čas cvetenja | ||||||||||||
| Razpoložljivost na trgu |
Pripada skupini necvetočih rastlin z velikimi razdeljenimi listi, na katerih se razvijejo spore.
Ena najlepših drevesnih praproti, razširjena v deževnih gozdovih Nove Zelandije. Za razliko od večine praproti, katerih listi poganjajo iz po tleh plazeče korenike, ta vrsta zraste v mogočno drevo višine 15-20 m. Na vrhu le-tega je mogočna košata krošnja z velikimi trikrat pernato deljenimi listi.
Te čudovite rastline staroselci Nove Zelandije »Mavri« imenujejo Ponga, jih častijo in si edinstveno obliko navzgor zavihanega lista praproti vtetovirajo na svoje obraze.
Rastejo v eksotičnem, mističnem okolju v neprehodnih deževnih gozdovih.
Je idealna sobna rastlina, saj ne zahteva posebne svetlobe oz. direktnim sončnim žarkom niti ne sme biti izpostavljena. Čez poletje jo lahko imamo tudi zunaj, pred prvo slano pa jo prenesemo v notranjost, da zmrzal ne poškoduje njenih listov. Rastlina lahko sicer prezimi tudi zunaj, do -5° C, le deblo je potrebno oviti s trsjem ali slamo.
Deblo se ne sme nikoli izsušiti, zato jo zalivamo od zgoraj, to je na zgornji del debla, kjer se razvijejo novi listi.
Zalivamo enkrat tedensko, stare posušene liste pa enostavno odrežemo.
Ob vsakem škropljenju moramo v rastni vrh palme (v rozeto) zliti približno pol litra vode na en meter višine rastline, tako da je steblo stalno vlažno!
Poleti, posebno če je vroče suho vreme, jo zalivamo vsak dan v rastni vrh. Sama rastlina ne sme stati stalno v vodi.
__info(at)hrovatin.com __Zemljevid strani __Oglaševanje __Production: skupina Tri.exact __Oblikovanje: Nečemarsonc __O piškotkih