|
Setev je, kot trdijo mnogi zbiratelji, najbolj enostavno opravilo. To je res, če se seje enostavne vrste mamilarij, rebucij, cereusov itd. Ko pa zbirka naraste na 100 različnih vrst, se ponavadi začnejo težave. Zbirka namreč nekaj velja, če vsebuje vsaj nekaj atsrofitov, ariokarpusov, aztekijumov, blosfeldij, diskokatusov, epitelant, lofofor, pelecifor, turbinikarpusov, ibelmanij in drugih redkih vrst. Mislim, da se v Sloveniji take zbirke lahko preštejejo na prste ene roke. Tudi velike evropske firme, ki letno vzgojijo in prodajo po 2 milijona in več kaktusov, teh rastlin nimajo v svoji ponudbi. Kupljeno seme redkih vrst je, ker je po pravilu mešano s starimi semeni, namreč po naših izkušnjah kaljivo samo okrog 25%. Ker rastline rastejo zelo počasi in zahtevajo pri tem še posebne pogoje, jih po treh letih, ko so godne za prodajo, ostane zelo malo. Za primer navajam lansko setev: Seme Messa garden (Amerika). Sejano po 500 semen od vsake vrste, Opthalmophylum: 6 vrst kaljivost manj kot 10%, Dinteranthus: 6 vrst 1vrsta 10 % kaljivost, ostalih 5 vrst ni vzkalilo, Argyroderma: sejano 6 vrst od tega 2 vrsti vzkalili 30% ostale 4 manj kot 10%, Cheiridopsis 7 vrst: 2 vrsti 50%, 3 vrste 10%, dve vrsti ni vzkalilo.Seme je bilo staro in ker so poleg tega še zelo drobna zrnca v enem letu izgubi kaljivost. Pri primerni temperaturi in svetlobi se semena kaktusov, sukulent ter ostalih eksotičnih rastlin lahko seje skozi vse leto.To pomeni, da lahko začnemo že januarja, nehamo pa oktobra. Pod primerno temperaturo podrazumevamo termostatiran vir gretja, kar pomeni podnevi med 25-35°C, ponoči pa med 20-25°C, različno pač katero vrsto rastlin sejemo. Vzporedno mora biti regulirana tudi svetloba (100W). Uporabljajo se »daylight« žarnice, ki so nameščene 35-40cm nad sejalno površino in v 50cm medsebojni razdalji. Potrebno je vedeti, kje in pod kakšnimi pogoji rastejo izbrane vrste v domovini. Visokogorske vrste potrebujejo za kalitev nižjo temperaturo, obmorske pa višjo. Poleg temperature in svetlobe je za hitro rast v prvem letu pomembna tudi ustrezna kislost substrata, dodajanje gnojil ter sestava mešanice zemlje.Nekatere vrste uspešno rastejo v kislem substratu (Echinicactus, Ferocactus, Lobivia), druge v neutralnem (Astrophytum, Epithelantha), tretje pa celo v rahlo bazičnem (Ariocarpus). Semena lahko sejete tudi v čistem opečnem drobirju ali pesku, če rast uravnavate s svetlobo, vlago in gnojili. V tridesetih letih sem preizkusil vse možne termine najbolj ugodnega začetka sajenja. Počasi rastoče vrste začnem saditi v začetku marca, pri čemer potrebujem dodatno osvetlitev in toploto.Večino semen sadim 5-10 dni pred polno luno v aprilu ali maju pri naravni dnevni svetlobi in temperaturi, po potrebi pa dodam še svetlobo in toploto, če je potrebno. Rebucije, Ajlostere, Brazilikaktuse in podobno, sejem julija ali avgusta ko seme dozori in ima največjo kaljivost.Umetno osvetlitev in toploto dodajam do konca oktobra, ali do srede novembra, da sejančki čim močnejši dočakajo zimsko obdobje mirovanja. Kdor teh pogojev nima lahko s setvijo začne v sredini maja, ko lahko uporablja naravno svetlobo in toploto in z dobro voljo bo setev uspela. Sejalni substrat, ki ga uporabljam, je sestavljen iz mešanice drobno presejane listavke, šote in kremenčevega peska v razmeju 1:1:1, katerega obvezno uparim nato pa preventivno razkužim še z blago raztopino fungicida in insekticida. Postopek uparjevanja je sledeči: V kotel vlijemo okrog 5 litrov vode, nad vodo pa obesimo večje sito v katerem je zemlja. Ko voda zavre, para prodira skozi zemljo, ter uniči škodljive klice in bakterije. Nikakor pa ne smete mešanico zemlje direktno segrevati nad ognjem. Vročina 150-200°C namreč uniči vse hranljive humusne delce. Manjše količine setvenega substrata lahko razkužite tudi v mikrovalovni pečici. Pametno je sejati v večje število posodic, da imamo pri eventualni okužbi čim manjše izgube. Semena pred sejanjem namočimo v vodo. Semena, ki se potopijo na dno posode so večinoma kaljiva, plavajoča pa so posušena in nekaljiva, zato jih po precejanju skozi primerno sito zavržemo. Suha semena povaljamo v prahu za razkuževanje semen. Nato pripravimo nove ali že uporabljene očiščene sejalne zabojčke ali manjše posodice, ki jih prej, če niso nove, razkužimo. Vlažen sejalni substrat dobro potlačimo v zabojček 1-2 cm pod robom. Če v en zabojček sejemo več različnih vrst, razdelimo površino na primerna polja ter jih sproti, ko sejemo tudi označujemo. V polja enakomerno potresemo semena, jih dobro potlačimo z leseno tlačilko, posodico s semeni potopimo v vodo z nizkim nivojem. Voda mora počasi prodirati od spodaj navzgor. Počasi dolivamo novo vodo. Če posodico potopimo v vodo z visokim nivojem, nam voda vzdigne zemljo in premeša vsa semena. Ko voda ovlaži semena, preko njih posujemo kremenčev pesek Na koncu površino dobro navlažimo z blago raztopino fungicida ter pokrijemo z matiranim steklenim pokrovom ali neprozorno plastiko. Ko večina semen vzkali, za nekaj cm dvignemo stekleni pokrov nad sejalno posodo, tako da se sejančki zračijo. Matirani pokrov pa jih ščiti pred direktnimi sončnimi žarki. Pazimo, da so sejančki stalno vlažni tako, da jih ob toplem vremenu vsakodnevno pršimo, vsaki drugi ali tretji dan pa zalijemo.Voda mora biti sveže prekuhana, dodamo pa ji nekaj kapljic fungicida. Z malo sreče bodo sejančki do zimskega obdobja toliko zrasli, da bodo brez posledic prezimili. Ponavadi semena vzklijejo v enem mesecu.Pri sejanju bolj redkih importnih visokogorskih in puščavskih vrst pa moramo upoštevati dormanco, to je sposobnost semen, da so naravno zaščitena pred takojšnjim klitjem. Vzklijejo šele, če jim je dalj časa zagotovljena vlaga. Zato semena pustim v kalilniku do jeseni in če do takrat ni rezultata, vse skupaj zavržem. Pri bulbah, palmah lahko semena vzklijejo šele naslednje leto, zato ne smemo takoj obupati. V nadaljevanju smo vam v slikah nazorno prikazali postopek sejanja, katerega uporabljamo pri nas, ob tem pa vam želimo uspešno setev. 
|  | | Cvetove oprašimo s čopičem | s cveta | | | 
|  | | na cvet. | Semenske kapsule poberemo s pinceto, | | | 
|  | | če so raztresena, | s prirejeno stekleno sesalko, | | | 
|  | | katero priklopimo na sesalec. | Kapsule čez noč namočimo v vodo | | | 
|  | | V cedilniku ročno ločimo semena | od kapsul. | | | 
|  | | z gnetenjem in | z vodo. | | | 
|  | | Speremo jih | nekajkrat | | | 
|  | | v vodi. | Kaljiva semena | | | 
|  | | ostanejo na dnu. | po precejanju pa v situ. | | | 
|  | | Substrat presejemo | ter grobe delce odstranimo. | | | 
|  | | Presejemo pesek, da odstranimo grobe delce. | Pri tem lahko pomagajo | | | 
|  | | tudi mlajši člani. | Prevremo vodo | | | 
|  | | V mikrovalovni pečici razkužimo substrat. | Pripravimo leseno tlačilko, etikete, flomaster, sejalno posodico in razkužilo | | | 
|  | | ter plastične razdelilce. | Razdelimo in potlačimo zemljo ob robovih in razdelilni plastiki. | | | 
|  | | V lonček 8,5 cm sejemo 100 zrn, v 12 cm 500 zrn, | večjo zeleno posodo razdelimo na 2 krat 1000 zrn. | | | 
|  | | Na etiketo | napišemo | | | 
|  | | ime | posejane rastline. | | | 
|  | | Poševno odrežemo etiketo | ter zapičimo v zemljo. | | | 
|  | | Substrat po robovih in okoli etikete potlačimo. | Seme stresemo v sejalno posodico, | | | 
|  | | dodamo fungicid (aatiram), | pretresemo, | | | 
|  | | da postane seme | rdečkasto. | | | 
|  | | Enakomerno | ga | | | 
|  | | potresemo | po substratu. | | | 
|  | | Seme potlačimo | ter posodo s semeni potopimo v vodo. | | | 
|  | | V spodnjo posodo počasi dolivamo vodo, | da navlaži vso površino substrata. | | | 
|  | | Semena enakomerno | posujemo z | | | 
|  | | bolj grobim peskom. | Pošpricamo s prekuhano vodo | | | 
|  | | insekticidom ter fungicidom, | da je površina dobro namočena | | | 
|  | | Pokrijemo s plastičnim pokrovom | ter vložimo v kalilnik | | | 
|  | | Po nekaj tednih, | ko semena vzklijejo, jih odkrijemo. | | | 
|  | | Nekatera kalijo in | rastejo zelo lepo | | | 
|  | | ter v drugem letu že cvetijo. | Druga kalijo bolj slabo, | | | 
|  | | zlasti če so kupljena v tujini. | Domače seme | | | 
| | | dobro kali in raste. | |
|
nazaj
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
