Orhideje so rastline, ki nas vedno presenetijo s svojimi nenavadnimi cvetovi. Objavljeno v reviji Vrtnar.

Pleione

Pleione bulbe

Masdevallia

Oncidium

Cambria

Dendrobium

Paphiopedilum

Laeliocattleya

Burrageara

Vuylstekeara

16.12.2005 Avtor: Dušan Hrovatin

Če bog res obstaja in je kaj lepega ustvaril, so to ženske in orhideje.Vsaka na svoj način izžareva svojevrstno lepoto, nežnost, očarljivost in milino. Brez njih bi bilo življenje na zemlji turobno in dolgočasno.

V družino Orhideje, spada več kot 30.000 vrst rastlin, ki uspevajo v vseh klimatskih pasovih, razen Arktike, Antarktike ter ledene klime visokogorskih predelov.

Njihova posebnost so dvospolni cvetovi, sestavljeni iz treh čašnih in treh venčnih listov. Značilen videz daje hrbtni list, imenovan medena ustna ali labelum in je drugačne barve od ostalih cvetnih listov. Prekrasni cvetovi so najrazličnejših oblik in barv, ki zelo dolgo obstanejo na rastlini, ali odrezani v vazi.

Glede na koreninski sistem razlikujemo podzemeljske (Rhizanthella gardneri), zemeljske ( (Disa erubescens), saprofitske (Epipogium aphyllum), epifitske brez listov z asimilirajočimi koreninami (Microcodia mocroglossa) ter epifitske z listi in pseudobulbami (Coelogyna).

Prve tri skupine, to je približno polovica vseh vrst, so terestrične. Imajo normalno razvite korenine, podzemno steblo ali rizom in rastejo v zemlji. Nekatere so litofitske ter so prirasle na kamnih, redke pa so podzemeljske in se prehranjujejo saprofitsko.

Za nas sta pomembni zadnji dve skupini, ki uspevata v tropskem in subtropskem gozdu, na deblih in vejah dreves ter jih lahko razdelimo na tri vrste:

  1. Epifitske brez ali z zakrnelimi listi ter z dolgimi, visečimi ter oprijemajočimi se zračnimi koreninami. Le-te imajo zelene vršičke, polne klorofila, ki je potreben za asimilacijo. Z njimi absorbirajo zračno vlago in majhne količine potrebnih hranilnih snovi.
  2. Epifitske z listi, ki so debeli, mesnati in prilagojeni zmanjšanju izgube vode in povečanju fotosinteze. Lahko so zeleni ali pa samo delno zeleni.
  3. Epifitske s pseudobulbami. To so posebni organi namenjeni shranjevanju vode in hranljivih snovi, ki pomagajo rastlini preživeti v sušnem obdobju. Bulbe so lahko majhne kot fižol ali pa velike kakor buča. Ti okrogli gomolji, ponavadi po dva skupaj, so Grke spominjali na moda-orchis, in odtod tudi ime za orhideje.


Glede na klimatska območja, kjer orhideje rastejo jih lahko razdelimo na:

  1. Območje zmerne, kontinentalne klime. Pozimi pod 0° C in poleti čez 30° C.
  2. Območje subtropske hribovite klime. Pozimi zmerno hladno,10° C, zimski počitek. Poleti od 27 do 30° C.
  3. Območje subtropske nižinske klime. Pozimi zmerno toplo, 15° C, zimski počitek, malo vode. Poleti od 27 do 30° C.
  4. Območje tropske klime. Pozimi od 20 do 25° C, ter poleti od 30 do 35° C. Čez vse leto veliko dežja in obilo zračne vlage.

Najlažje in najbolj uspešno lahko v sobnih razmerah gojimo rastline pod 2 in 3, ker zahtevajo zmerno temperaturo in njihovo obdobje miru sovpada z našo zimo. Zgoraj navedene temperature so običajne v njihovi domovini, v naših bivalnih prostorih lahko zimske temperature brez večje škode povečamo za nekaj °C. Pri nas so naprodaj predvsem križanci in hibridne vrste vzgojene v rastlinjakih, ki so delno že prilagojene domači vzgoji. Skupaj z orhidejami lahko gojimo še bromelije in tilandsije iz enakih temperaturnih območij.

Sem spadajo orhideje naslednjih vrst: Cimbidium, Catleya, Coelogyne, Dendrobium, Laelia, Miltonia, Maxillaria, Odontoglosum, Paphiopedilum in Phalenopsis. Za vzgojo naštetih vrst potrebujete:

  • okensko polico (lahko nad radiatorjem), ali drug bolj svetel prostor.
  • podstavek iz plastike ali keramike, kamor se odteka odvečna voda pri zalivanju.
  • košček stiroporja ali kaj podobnega, na katerega postavite lonček z orhidejo, da ne stoji v vodi.
  • raspršilko
  • ime ali vsaj vrsto orhideje, kajti le tako boste na spletnih straneh našli osnovne podatke.


Če ste pozabljive narave, uporabite Internet Zalivalček ( www.zalivalcek.com ), ki vas bo redno opominjal, kdaj vaše orhideje zaliti, pršiti, gnojiti ali presaditi. Ker o orhidejah obstaja dokaj pomankljiva slovenska literatura, njihova vzgoja v sobnih razmerah dosedaj še ni prišla do izraza. Morate namreč vedeti, da večina prevajalcev tuje literature, nikoli ni vzgajala rastlin. Pojmi kot so zmerno ali občasno zalivanje, večja ali manjša zračna vlažnost, normalna ali prekomerna temperatura in podobno, ljubiteljem, ki bi radi vzgajali orhideje, ne pomagajo veliko. Potrebno je vedeti količino vode in kolikokrat na mesec naj se orhideja zalije in v kakšnih klimatskih pogojih raste rastlina v domovini. Teh podatkov v vrtnih centrih in cvetličarnah v večini primerov ne boste izvedeli.

Najlažje jih razmnožimo z delitvijo starejše rastline.Vzgojo iz semen prepustimo vrtnarjem. Za kalitev semena namreč potrebujejo pomoč posebne gljive s katero živijo v simbiozi. Tudi za poznejšo uspešno rast je potrebno obdržati ta poseben odnos, kajti hife gljiv so prepletene med koreninami in rizomi orhidej, zato pri presajanju pazimo da te organe ne poškodujemo. Presajanja se lotimo takoj, ko opazimo rast novih mladih koreninic, pri čemer stare in posušene pazljivo odstranimo. Novi podzemni rizomi, mladi gomolji in nove bele koreninice so zelo krhke in če predolgo čakamo na presaditev, zelo zrastejo ter se kaj rade polomijo. Zaradi tega se rast pri orhideji za nekaj časa prekine ali pa celo preneha.

Na neposredno sončno svetlobo so zelo občutljive, zato jih od novembra do marca lahko prepustimo dopoldanskem ali popoldanskem soncu, ostale mesece morajo biti na zasenčenem mestu. Voda za zalivanje orhidej mora biti topla (20-25° C), mehka (deževnica) ter rahlo kisla (5-6 pH)

Orhidej iz tropskih predelov, kjer celo leto prevladujejo visoka zračna vlaga in vsakodnevne kratkotrajne padavine, ne moremo gojiti v bivalnih prostorih. Lahko jih vzgajamo v posebnem zastekljenem prostoru, imenovanem orhidarij, ki je opremljen z vsemi potrebnimi napravami za uspostavitev ustreznih tropskih pogojev. Potrebujejo vsaj 7.500 do 15.000 luksov močno svetlobo. Podnevi mora biti toplota občutno višja kot ponoči, vzporedno zvišujemo tudi zračno vlažnost.


Zimski urnik Specializiranega centra za eksotične rastline
Obveščamo vas, da bo Specializirani center za eksotične rastline na Jarnikovi 6 v zimskem času od 1. oktobra do 15. marca zaprt za obiskovalce in ljubitelje eksotičnih rastlin. Povpraševanja in nakupi samo po predhodnem tel. dogovoru (031 302 261) ali po e-pošti (info(at)hrovatin.com)