Tilancije (Tillandsie) so epifitne rastline, ki za rast potrebujejo le zračno vlago. Objavljeno v reviji Vrtnar.
- Orhideje - najlepši cvetovi
- Pejotl - božje zdravilo
- Tilancije - zračne rastline
- Mesojede rastline - predatorji med rastlinami
- Bulbe - preživetje v puščavah
- Mesemsi - sorodniki litopsov
- Živi kamenčki - kameleoni med rastlinami
- Stapelijevke - najlepši cvetovi
- Sukulente - Asketske rastline
- Kaktusi - rastline sonca
- Sajenje eksotičnih rastlin
Na enem od mojih potepanj po Južni Ameriki sem v notranjosti Bahie na drevesih, grmovju in kamnih opazil nešteto teh rastlin. Sopotnik mi je pojasnil, da so to orquideas silvestris (divje orhideje), Angleži jim pravijo air plant (zračne rastline), Italijani piante aeree pa tudi mangia fumo (jedo dim), Nemci Luftnelke (zračne čašice) in tudi Aufsitzer . Poenostavljeno, so to rastline, ki žive od zraka.
Rod Tillandsia spada v družino Bromelij. Za razliko od njih, tilancije na svojih listih, nameščenih v večje ali manjše rozete, nimajo trnov in bodic. So epifitne rastline, kar pomeni, da so pritrjene na druge rastline, vendar niso zajedalke. Znanih je čez 500 vrst, ter nešteto kultivarjev in hibridov. Vse imajo na svojih listih večje ali manjše luske imenovane trihomi. Z njimi rastlini pomagajo loviti in shranjevati vodo, ter tako uspešno nadomeščajo korenine. Ob dežju luskine vodo zadržujejo, dokler jo listi ne vsrkajo.
Glede na območja kjer rastejo, tilancije lahko razdelimo na zelene in srebrnosive.
Zelene tilancije so večinoma nižinske in pokrivajo ogromne površine tropskega in subtropskega gozda. Rastejo na drevju, kjer se z močnimi koreninami pritrdijo na deblo in veje. Pred močnim tropskim soncem jih ščitijo ogromne krošnje dreves. Ker rastejo v senci so njihovi listi poraščeni s drobnimi, prostim očesom težko opaznimi luskinami, ki so po listih posejane bolj na redko, tako da pri rastlinah prevladuje sivozelena in zelena obarvanost.
Ker imajo celo leto ugodne pogoje, toploto in vlago, rastejo veliko hitreje kot srebrnosive tilancije. Ob močnem deževju ogromni šopi rastlin v kratkem času toliko pridobijo na teži, da polomijo veje in padejo na tla, kjer v kratkem času zgnijejo in se pretvorijo v humus.
Srebrnosive tilancije so razprostranjene v sušnih, višinskih tropskih in subtropskih predelih. Rastejo po nizkih drevesih, grmovju, skalovju, kaktusih ter drugih rastlinah. Listi so na gosto prekriti s srebrnimi luskinami, ki so opazne tudi s prostim očesom. Rastlino varujejo pred močnim žgočim soncem, obenem pa lovijo in zadržujejo jutranjo vlago, ki jo listi posesajo v notranjost. Trihomi preprečujejo izhlapevanje vlage iz listov in rastlina lahko preživi vroče poletje, do naslednjega deževja. Tudi razmnoževanje je prilagojeno sušnemu obdobju. Plod je zaprt tako dolgo, dokler niso ustvarjeni ugodni vremenski pogoji. Nato se razpoči in množico semen, ki so opremljena s dolgimi laski, veter raznese daleč naokoli.
Zelene tilancije potrebujejo pri vzgoji dovolj svetlobe, vlage in toplote.V sobnih razmerah, jim pozimi najdemo prostor na južnem oknu. Temperatura naj bi bila bolj sveža, od 16 do 18 st. C. ne priporočamo pa, da se spusti pod 13 st. C. Pri višji temperaturi pršimo enkrat na deset dni, pri nižji enkrat na mesec. Paziti moramo, da voda ne ostane v rozetah, zato je najbolje, da jih po pršenju s podstavkom vred obrnemo in odcedimo odvečno vodo. Zalivamo vedno z deževnico ali mehko vodo brez vsebnosti apnenca, ki naj ima sobno temperaturo. Poleti najdemo prostor na vzhodnem oknu, zaščiten pred žgočim opoldanskim soncem. Ugodno se počutijo na temperaturi od 22 do 24 st.C. Ob sončnem vremenu jih pršimo najmanj dvakrat tedensko, če je oblačno, pršenje zmanjšamo. V primeru, da so rastline izsušene, jih za eno uro potopimo v mlačno vodo. Za dognojevanje v vegetacijskem obdobju, lahko enkrat na 14 dni uporabimo gnojilo za orhideje.
Srebrnosive vrste lahko na južnem oknu ostanejo celo leto. Pred zimskim, v domovini sušnim, počitkom jih oktobra za eno uro potopimo v mlačno vodo. To naj bi zadostovalo do marca meseca, ko jih zopet potopimo v vodo, ter nadaljujemo s pršenjem. Temperatura se lahko giblje od 16 do 20 st. C., vendar ni priporočljivo, da pade pod 10 st. C. Spomladi začnemo s pršenjem enkrat tedensko, poleti pršenje podvojimo. Rastline so sposobne odvzemati vlago iz zraka, zato so izredni pokazatelj potrebne zračne vlage v stanovanju. Če se listi sušijo, pomeni, da imate v bivalnih prostorih premalo zračne vlage, kar negativno in škodljivo vpliva na splošno počutje.
Obstajajo tudi terestrične vrste tilancij, ki rastejo v zemlji in jih gojimo v lončkih. Priporočamo vrste Tillandsia biflora, T. cyanea, T. flabellata, T. flagellata itn. Mešanica substrata naj bo prepustna in nevtralna. Uporabimo lahko humus, pesek in glinopor. Rastline imajo vedno zelene liste, cvetejo od pomladi do jeseni. Substrat v katerem so posajene, se ne sme nikoli popolnoma izsušiti, zato jih občasno potopimo v mlačno vodo.
Za vse tilancije je značilno, da cveto samo enkrat v življenju. Eno leto po cvetenju, se matična rastlina posuši in odmre. Okoli nje medtem zrastejo novi poganjki, ki cveto šele čez nekaj let. Cvetni klas in posušene liste odstranimo in sčasoma vzgojimo večjo skupino rastlin, ki se z močnimi koreninami čvrsto oprime podlage. Za dober oprijem poskrbimo že ob samem pritrjevanju matične rastline na podlago. Spodnji del rastline ovijemo z močvirskim mahom ali islandskim lišajem. Z mehko žico vse skupaj pritrdimo na deblo trte, lubje ali dekorativen kamen. Tako bodo nove korenine veliko hitreje pognale iz spodnjega dela tilancije in jo pritrdile na podlago.
Vzgoja je uspešna tudi če rastlino posadimo v lonček. Substrat naj bo podoben mešanici poroznih materijalov kot pri orhidejah, obenem ne smemo pozabiti na dobro drenažo.V rastni sezoni tilancijo večkrat potopimo v vodo, ki smo ji dodali gnojilo.
Za prodajo vzgajamo tilancije na mreži ali stiroporju,da se ne morejo pričvrstiti na podlago.
Semena so zelo drobna in hitro izgube kaljivost. Najhitreje vzgojimo nove rastline iz mladih poganjkov, ki zrastejo okoli matične rastline.
Od škodljivcev jih napadajo predvsem uši, ki jih odstranimo mehanično. Na kemične strupe so občutljive, zato jih lahko pri večjih okužbah pršimo z Biokilom.
- Če nočejo cveteti – premalo svetlobe – prestavimo jih na svetlejši prostor
- Rjavenje listov, zgubani izsušeni listi – premalo vode in suh zrak v prostorih – za eno uro potopimo rastlino v mlačno vodo (sobna temperatura) Če je le mogoče preverimo vlažnost zraka. Prestavimo rastlino v bolj vlažen prostor in pršimo.
- Rjave pege na listnih osnovah, listi črnijo in gnijejo – preveč vode in prenizka temperatura – zmanjšati namakanje in pršenje, preveriti ali je substrat propusten in ali je dobra drenaža. Povišati temperaturo.
Če je pozimi temperatura nizka pustite da se površina substrata izsuši ter zreducirajte pršenje in zalivanje.
__info(at)hrovatin.com __Zemljevid strani __Oglaševanje __Production: skupina Tri.exact __Oblikovanje: Nečemarsonc __O piškotkih