Mesemsi (Mesembryanthemaceae) so rastline, ki cvetijo popoldan zato jim pravimo popoldanščice. Objavljeno v reviji Vrtnar.

Dinterantus wilmotianus

Lapidaria margaretae

Pleiospilos archeri

Conophythum pearsonii

Ophtalmophyllum dinteri

Fenestraria aurantiaca

Frithia pulchra

Titanopsis calcarea

Titanopsis fulleri

Faucaria lupina

Trichodiadema densum

16.02.2005 Avtor: Dušan Hrovatin

Večina ljudi je zadovoljna ob bogatem pridelku zelenjave ali sadja,še bolj uživajo v lepo urejeni okolici hiše. Vendar mi verjemite , da je pravi izziv prenesti del krutega peščenega južnoafriškega sveta v svoje domovanje. Seveda je vsak začetek težak, toda zadovoljstvo je ogromno, ko ti je dano opazovati rast in cvetenje pustinjskih lepotcev v domačem okolju, zlasti ko veš, da to ne more vsakomur uspeti,

Razen litopsov spada v to družino še veliko drugih sorodnih vrst, ki so sposobne preživeti v ekstremnih razmerah južnoafriških pustinj. Opisal bom le nekaj vrst, za katere menim, da jih je mogoče vzgajati v naših razmerah.

Za vse vrste te družine je značilno, da cvetejo samo popoldan. Cvetovi, podobni marjeticam, se odprejo opoldan in zapro v večernih urah. Zato bi jim slovensko lahko rekli tudi » popoldanščice«, kar ustreza prevodu besede Mesembryanthemaceae.Po zgradbi telesa jih lahko razdelimo v tri velike skupine.

V prvo, visokosukulentno skupino spadajo poleg Lithopsov še Argyroderma,Conophytum, Dinteranthus, Fenestraria, Frithia, Pleiospilos, Titanopsis itd. Vse te vrste imajo majhne, mesnate , odebeljene, okrogle ali ovalne liste. Iz semen zrastejo posamezno, pozneje pa se delijo na dva, tri, štiri in več delov ter sestavljajo manjše ali večje blazinice, zakopane v pustinjskem pesku. Barva cvetov se spreminja od bele, rumene, rožnate, oker do rdeče in vijolične v različnih odtenkih. Seveda se v obdobju počitka, to je pozimi, najbolje počutijo pri nizkih temperaturah, toda spominjam se, ko še nisem imel steklenika , da sem jih čez sto različnih vrst kar nekaj let uspešno prezimoval na okenski polici v dnevni sobi.

Za fritije, konofite in optalmofilume je značilno, da njihovo vegetacijsko obdobje sovpada z našim zimskim obdobjem mirovanja in jih je prav takrat treba zalivati. Tako navaja Werner Rauh v svoji knjigi »Die grossartige Welt der Sukkulenten«. V samih začetkih vzgajanja sem se ravnal po njegovih navodilih in to dokaj uspešno. Pozneje, ko je število rastlin naraslo na nekaj tisoč lončkov, sem to prakso opustil in z vsemi mesemsi ravnal po enakem pravilu. Pozimi imajo sušno obdobje, poleti pa vegetacijsko. Navadili so se tudi na te spremembe, kar v bistvu dokazuje, kako zelo so lahko te rastline prilagodljive. Nikakor pa ne smete pozabiti, da se pri večini mesemsov lahko pozimi listi stare rastline izsušijo, doživijo notranjo preobrazbo in spomladi iz sredine listov zrastejo novi kamenčki.Takrat nastopi čas, ko jih je treba začeti previdno zalivati. To seveda ni strogo pravilo.Včasih lahko ta preobrazba zamuja, tako da se lahko »levijo« tudi poleti ali jeseni, važno je da posušenih rastlin ne zavržete.

Fenestrarije imajo, kot pove že ime, na koncu podolgovatih, konusno zaobljenih telesc posebna okenca, ki so namenjena fotosintezi. Dokaj močan koreninski sistem telesca enostavno potegne v zemljo, na površini peska pa so vidni samo prosojni rdeče obrobljeni ploski okrogli vršički.Svetloba skozi okenca doseže zrnca klorofila, ki so razporejena v notranjosti lista. Ta rdeča obroba je neke vrste obrambna pigmentacija, ki varuje rastlino pred žgočim soncem. V naših razmerah listki zrastejo nekaj centimetrov nad zemljo, ker se rastlini ni treba varovati pred premočnim soncem.

Večina rastlin uspeva v pretežno kislem substratu s talno reakcijo med 5,5 in 6,5 PH. Vrsta titanopsis pa v domovini raste v apnenčasti zemlji, tako da je reakcija tal bazična, prek 7 PH. Na površini njihovih listov so opazne sivobelkaste apnenčaste bradavice.Te rastline lahko zalivamo tudi z navadno vodo iz omrežja, torej z vodo ki vsebuje apnenec.V mešanico zemlje namesto kremenčevega peska in mivke dodamo navadno mivko in pesek.

V drugo skupino spadajo mesemsi, pri katerih je steblo majhno ali le nakazano, imajo pa večje odebeljene asimilacijske liste. Za domačo vzgojo priporočamo vrste Faucaria, Gibbaeum in Schwantesia. Zeleni listi faukarije spominjajo na živalsko žrelo, zato se slovensko imenujejo žrelnica.Listi rastejo iz stebla po dva drug nasproti drugemu v obliki podaljšane rozete. Zgornji rob lista je zaobljen, robovi pa so nazobčani. Sčasoma se spodnji listi izsušijo, porjavijo in otrdijo, kar je normalen pojav in ni razloga za strah, da bi rastlina propadla. Literatura tudi za to vrsto navaja, da ima vegetacijsko obdobje pozimi.Toje res,toda prav tako ima lahko vegetacijsko obdobje spomladi, poleti ali jeseni. To, ki jo vidite na sliki, raste sedaj in bo tudi v naslednjih dneh cvetela.

V naslednjo skupino uvrščamo mesemse, ki imajo bolj ali manj olesenela stebla ter se grmasto razraščajo. Za vzgojo priporočamo vrste Trichodiadema, Delosperma, Lampranthus in podobne. T.densum je ena najlepših iz te skupine.Izraste v majhen grmiček, katerega listi so porasli z številnimi majhnimi bradavičkami in drobnimi ščetinicami ki se iskrijo. Da bi zgodaj spomladi cvetela, mora biti novembra in decembra v hladnem prostoru in je ne smemo zalivati. Pozimi jo imamo lahko tudi na toplem, toda tedaj jo moramo minimalno zalivati. Seveda nas v tem primeru ne bo razveselila s cvetovi.

Sedaj, dragi bralci, ko veste nekaj več o vzgoji mesemsov, vam priporočamo, da si čim prej omislite in uredite prostor na okenski polici, in sredi zime boste lahko občudovali trdožive rastline iz južnoafriških puščav.


Zimski urnik Specializiranega centra za eksotične rastline
Obveščamo vas, da bo Specializirani center za eksotične rastline na Jarnikovi 6 v zimskem času od 1. oktobra do 15. marca zaprt za obiskovalce in ljubitelje eksotičnih rastlin. Povpraševanja in nakupi samo po predhodnem tel. dogovoru (031 302 261) ali po e-pošti (info(at)hrovatin.com)