|
Objavljeno v reviji VRTNAR (Februar 2004)
Avtor: Dušan Hrovatin
Pri primerni temperaturi in svetlobi se semena teh rastlin lahko seje skozi vse leto. Pod primerno temperaturo podrazumevamo termostatiran vir gretja, kar pomeni podnevi med 25-35oC, ponoči pa med 20-25oC, različno pač katero vrsto rastlin sejemo.
 Vzporedno mora biti regulirana tudi svetloba (100W). Uporabljajo se »daylight« žarnice, ki so nameščene 35-40cm nad sejalno površino in v 50cm medsebojni razdalji. Potrebno je vedeti, kje in pod kakšnimi pogoji rastejo izbrane vrste v domovini. Visokogorske vrste potrebujejo za kalitev nižjo temperaturo, obmorske pa višjo. Poleg temperature in svetlobe je za hitro rast v prvem letu pomembna tudi ustrezna kislost substrata,dodajanje gnojil ter sestava mešanice zemlje. Nekatere vrste uspešno rastejo v kislem substratu (Echinocactus, Ferocactus, Lobivia), druge v nevtralnem (Astrophytum, Epithelantha), tretje pa celo rahlo v bazičnem (Ariocarpus). V tridesetih letih smo v našem specializiranem centru preizkusili vse možne termine začetka sajenja. Sedaj sadimo 5-10 dni pred polno luno v aprilu in maju pri dnevni svetlobi in temperaturi, po potrebi pa dodajamo toploto in svetlobo, zlasti septembra in oktobra, tako da sejančki čim močnejši dočakajo zimsko obdobje mirovanja. Drobnozrnate vrste, ki hitro izgubijo kalivost sadimo takoj, ko semenijo oz. ko je seme dozorelo. Rebutie in Aylostere, npr. sejemo tudi v mesecu avgustu ali septembru. Do drugega leta, namreč seme veliko izgubi na kalivosti.Semena rastlin, ki rastejo na južni hemisferi je najbolje saditi čim bolj zgodaj to je januarja ali februarja, ker bodo med dormanco upočasnila rast in bodo manj odporna za prezimovanje. Sejalni substrat je sestavljen iz mešanice drobno presejane listavke, šote in kremenčevega peska v razmeju 1:1:1, katerega obvezno uparimo nato pa preventivno razkužimo še z blago raztopino fungicida in insekticida. Postopek uparjevanja je sledeči: V kotel vlijemo okrog 5 litrov vode, nad vodo pa obesimo večje sito v katerem je zemlja. Ko voda zavre, para prodira skozi zemljo, ter uniči škodljive klice in bakterije. Nikakor pa ne smete mešanico zemlje direktno segrevati nad ognjem. Vročina 150-200 st.C. namreč uniči vse hranljive humusne delce. Manjše količine setvenega substrata lahko razkužite tudi v mikrovalovni pečici.  Pametno je sejati v večje število posodic, da imamo pri eventualni okužbi čim manjše izgube. Semena pred sejanjem namočimo v vodo. Semena, ki se potopijo na dno posode so večinoma kaljiva, plavajoča pa so posušena in nekaljiva, zato jih po precejanju skozi primerno sito zavržemo. Suha semena povaljamo v prahu za razkuževanje semen. Nato pripravimo nove ali že uporabljene očiščene sejalne zabojčke ali manjše posodice, ki jih prej, če niso nove, razkužimo. Vlažen sejalni substrat dobro potlačimo v zabojček 1-2 cm pod robom.
 Če v en zabojček sejemo več različnih vrst razdelimo površino na primerna polja ter jih sproti, ko sejemo tudi označujemo. V polja enakomerno potresemo semena, jih dobro potlačimo z leseno tlačilko in preko njih posujemo kremenčev pesek. Na koncu površino dobro navlažimo z blago raztopino fungicida ter pokrijemo z matiranim steklenim pokrovom ali neprozorno plastiko.
 Ko večina semen vzkali, za nekaj cm dvignemo stekleni pokrov nad sejalno posodo, tako da se sejančki zračijo. Matirani pokrov pa jih ščiti pred direktnimi sončnimi žarki. Pazimo, da so sejančki stalno vlažni tako da jih ob toplem vremenu vsakodnevno pršimo, vsaki drugi ali tretji dan pa zalijemo.Voda mora biti sveže prekuhana, dodamo pa ji nekaj kapljic fungicida. Z malo sreče bodo sejančki do zimskega obdobja toliko zrasli, da bodo brez posledic prezimili.
|
nazaj
)
)
)
)
